Piše: Vida Kocjan
Navzočnost Nike Kovač na zdravstvenem posvetu bo pljunek v obraz vsem zdravstvenim delavcem. Koliko ljudi bo moralo umreti, ker ne bodo pravočasno prišli do diagnoze? Vlada Roberta Goloba si je ob vsem pogromu nad slovenskim zdravništvom izmislila še »inovativen« pristop k zmanjševanju čakalnih dob. Omejiti namerava število kritičnih diagnostičnih preiskav.
Številni opozarjajo, da ministrstvo za zdravje v sodelovanju in pod vodstvom Glasu ljudstva, Levice, SD in Gibanja Svoboda izvaja genocid nad slovenskimi bolniki.
»Svobodnjaška« vojna proti zdravnikom
Slovensko javno zdravstvo je, odkar je Golobova vlada začela odprto vojno proti zdravnikom, na robu kolapsa. Prihaja do čedalje bolj drastičnih ukrepov, ki bodo na koncu škodovali izključno pacientom, ki v povprečju plačujejo okrog 350 evrov mesečno za zdravstvo, a na koncu ostanejo brez storitve. Kako se ministrstvo za zdravje bori za monopol državnega zdravstva? Z omejevanjem storitev.
Ministrstvo za zdravje načrtuje, da bo omejilo število diagnostičnih preiskav, ki jih lahko opravi en zdravstveni tim. Ministrica Valentina Prevolnik Rupel bi število preiskav omejila na 3000 na tim, posledica tega bi bilo 100.000 manj preiskav z magnetno resonanco in CT, ki bi jih opravili koncesionarji. Magnetna resonanca in skeniranja CT pa so kritični pregledi za zgodnje odkrivanje rakavih sprememb takrat, ko ljudje še nimajo simptomov. Takšni pregledi so zadnje desetletje rešili na tisoče življenj, prav tako se zaradi njih ključno viša življenjska doba. A očitno vladi oz. ministrstvu ni mar, če nas je tisoč več ali tisoč manj.
Ukrep, ki bo še podaljšal vrste za specialista
Videti je, da gre za »inovativen« pristop h krajšanju čakalnih vrst v zdravstvu. Manj ko bo predpisanih diagnostičnih preiskav, krajše bodo čakalne vrste, morda v upanju, da družinski zdravniki pacientov sploh ne bodo napotili na preiskave, saj jim magnetna resonanca, ki bi odkrila zgodnjega raka, ne bo nič pomagala, če so na vrsti leta 2028. V resnici pa bo vsako takšno omejevanje podaljšalo čakalne dobe in slabšalo splošno zdravje ljudi.
Zakaj imamo čakalne vrste v zdravstvu?
Spomnimo. Edini pravi razlog, zakaj imamo čakalne vrste v zdravstvu, je, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) neracionalno troši ogromne vsote, ki mu jih vsak mesec namenimo davkoplačevalci, in nato omejuje število posegov. Zdravniki v javni mreži bi opravili več posegov – pa jih ne smejo, ker imajo omejene kvote. Če bo ministrstvo omejilo število preiskav na 3000 na en zdravniški tim, bo to še dodatno prililo olja na ogenj čakalnih vrst, saj bo ministrstvo uporabljalo enake metode, s kakršnimi ZZZS podaljšuje čakalne dobe.
Strokovnjakinja Nika Kovač?
V preteklem tednu je v javnosti završala napoved, da bo politična aktivistka levice Nika Kovač 20. novembra na posvetu Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije predavala direktorjem in vodstvenim delavcem v zdravstvu. Novica je povzročila veliko razburjenja tudi med zaposlenimi v zdravstvu. Iz programa združenja pa je razvidno, da bo Kovačeva imela enourno uvodno predavanje z naslovom Odpornost javnega zdravstva: zakaj moramo braniti skupno dobro. Organizatorji jo predstavljajo kot direktorico Inštituta 8. marec. Sledila bodo predavanja o slovenskem zdravstvu včeraj, danes, jutri. Predavali bodo Božidar Voljč, predsednik Komisije RS za medicinsko etiko in nekdanji minister za zdravje. O zdravstvu danes bo govorila Milena Kramar Zupan, direktorica Splošne bolnišnice Novo mesto, sicer pa vidna članica stranke SD. Kako bo jutri, pa bo predavala Valentina Prevolnik Rupel, aktualna ministrica za zdravje. Vprašanje je sicer, ali bo Prevolnik Ruplova »jutri« to sploh spremljala. Po nekaterih podatkih naj bi odšla v Madrid, kjer bo njen mož prevzel vodenje diplomatskega predstavništva. Kako si lahko zdravstveni delavci dovolijo predavanje levičarske politične aktivistke Nike Kovač, je seveda veliko vprašanje. Kovačeva v zdravstvu doslej ni delala niti ure, poleg tega nima nobenega medicinskega znanja. Tudi to, da je direktorica nekega inštituta, je bolj kot ne privlečeno za lase. No, direktorica že je, vendar je ta inštitut junija 2016 ustanovila stranka Levica, natančneje Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost. Inštitut deluje v enem od stanovanjskih blokov na Glinškovi ploščadi 9 v Ljubljani. Tudi ni znano, da bi t. i. inštitut koga zaposloval. Sicer pa papir prenese vse.
Ostri odzivi na neumnosti vladajočih
Objavo o nameravanem predavanju Nike Kovač vodilnim zdravstvenim delavcem je v javnosti naletela na številne ostre odzive. Jelka Godec, vodja poslanske skupine SDS, je ob tem sporočila: »Sploh ne preseneča, če vemo, da vodstvenemu kadru predava Nika Kovač, ministrica pa nadvse rada prisluhne prvemu zdravniku Slovenije Jaši Jenullu in njegovemu svetovalcu Dušanu Kebru. Skrajšujejo čakalne dobe in naslavljajo problem absentizma.«
Civilna iniciativa Mladi zdravniki Slovenije pa je na spletni strani zapisala: »Delate neumnosti. Mi vemo, da delate neumnosti. Vi veste, da mi vemo, da delate neumnosti. Mi vemo, da vi veste, da mi vemo, da delate neumnosti. Pa še vedno delate neumnosti.«
Oster je bil tudi zdravnik Dušan Vlahović: »Iz tega je jasno razvidno, da procesov v zdravstvu na ministrstvu nihče ne razume. Vse, kar bodo naredili, bo to, da bodo bolnikom omejili dostop do preiskav, kar je zločinsko. Če ZZZS dvomi o upravičenosti preiskave, lahko to upravičenost preveri. Omejevanje dostopa pa je bedarija.«
Zdravstvena reforma, ki to ni
»Domislica« o omejevanju dostopov do preiskav je del širše taktike Golobove vlade za popolno podržavljenje javnega zdravstva, jedro katere je zdravstvena reforma, ki to sploh ni. Spremembe gredo predvsem v smeri ostre razmejitve med javnim in zasebnim zdravstvom, kjer bi javno po novem postala sopomenka za državno, javni sektor pa sploh ne bi smel več dobivati pomoči zasebnega sektorja. Poznavalci področja pa opozarjajo, da se bodo razmere le še poslabšale, saj bo reforma zdravnike pregnala v zasebni sektor, s tem pa čakalne vrste le še podaljšala.
Priznanje ministrice: Sistem bo zanihal
Valentina Prevolnik Rupel je gostovala tudi v oddaji Odmevi na TV Slovenija. Priznala je, da načrtovane spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti prinašajo nihanje za zdravstveni sistem. Kot bi to že zdaj ne bilo tako. Več ni pojasnila, dodala pa je, da »na ministrstvu to morajo narediti«. Kdo jim naroča, ni pojasnila, v javnosti pa je bilo mogoče zaslediti hvalo zdajšnje vlade v tujini, da na področju zdravstva zelo dobro sodelujejo z nevladnimi organizacijami. V tem primeru torej z iniciativo Glas ljudstva, ki jo za javnost vodi »strokovnjak« Jaša Jenull, v ozadju pa deluje Dušan Keber. Pa tudi Nika Kovač se včasih znajde kje blizu.
Mladi zdravniki so ob vsem tem zapisali, da smo dobrih šest tednov od prvih opozoril zdravnikov z vseh koncev Slovenije, da novela zakona o zdravstveni dejavnosti pomeni smrten udarec za njihov oddelek/dejavnost, prišli do priznanja, da bo sistem zanihal. »Problem pa je, da bodo brez teh storitev ostali bolniki. Vsak državljan Slovenije razume, kaj pomeni nihanje za sistem, ki je že sedaj nahaja na robu prepada.« Ministrstvu so sporočili, da čakajo na sporočilo, da so se z novelo nepopravljivo zafrknili, in prekličejo njeno sprejetje. Odgovora ni bilo. Hkrati zdravniki pozivajo medije, naj pozovejo ministrico in vlado k odgovornosti.
Ahčan: »Ljudje preprosto ne zmorejo in odidejo«
Uroš Ahčan (foto:Žiga Živulović jr./Bobo)
Kirurg prof. dr. Uroš Ahčan: »Zdi se, da smo zdravstveni delavci prav zaradi vseh negativnih zapisov, ki že mejijo na sovražni govor, izgubili ogromno etičnega pogona, ki smo ga imeli in na katerem je kot gorivo temeljil zdravstveni sistem. Zadnje desetletje ali dve smo delali v zelo neurejenih razmerah, v slabih pogojih, imeli smo slabo organizacijo, ampak ljubezen do poklica in dela, pozitivni odzivi ljudi in pacientov so nas spodbujali, da smo delali dobro. V zadnjih letih pa se zdi, če lahko spet potegnem vzporednico s športom, kot da bi igrali na tujem, razmočenem igrišču z osmimi igralci proti enajstim, sodnik bi sodil proti nam, vsi gledalci bi ves čas samo žvižgali. Vse skupaj postane moteče in boleče, izgubita se volja in energija, zato vse pogosteje vidimo tudi te odločitve, da ljudje preprosto ne zmorejo več in odidejo.«
Mag. Ivan Simič: »Vojna proti zdravnikom nepotrebna, edini poraženci bodo pacienti«
Mag. Ivan Simič, davčni strokovnjak: »Za državo je očitno bolje, da se ne dela nič, kot da se dela nekaj in se vsaj od tega prejme plačilo davkov. Zame je to zloraba državne moči, ko si neki državni organ dovoli na ta način groziti samostojnim podjetnikom v zdravstvu, od katerih nekateri po plačilu davkov mesečno dodatno zaslužijo manj, kot poslanci državnega zbora prejmejo poslanskega pavšala, od katerega ne plačujejo nobenega davka. Zakonodajna veja oblasti je za svojih 500 do 800 evrov sprejela spremembo zakona o dohodnini in za poslanski pavšal ukinila plačevanje dohodnine in prispevkov, sedaj pa izvršna veja želi obdavčiti samostojne podjetnike v zdravstvu, ki delajo zakonito in uporabljajo statusno obliko, ki je predvidena z zakonom,« je na svojem blogu zapisal davčni strokovnjak Ivan Simič in zapis sklenil, da je ta vojna proti zdravnikom nepotrebna: »Na podlagi vsega navedenega menim, da bodo edini poraženci v tej vojni pacienti, kajti dokler nisi bolan, dokler ne ležiš na operacijski mizi, dokler te s posteljo ne vozijo po kliničnem centru in so ti stropne luči starega kliničnega centra edini smerokaz do tvoje bolnišnične sobe, toliko časa se lahko izživljaš nad zdravniki. Naj mi nekdo od teh napadalcev na zdravnike odgovori, zakaj je to potrebno, saj na koncu vsi končamo v hladni zemlji.«
Federico V. Potočnik: »Bojkot je edina dostojanstvena poteza!
Federico V. Potočnik, mladi zdravnik infektolog, zaposlen v SB Celje: »Prisotnost Nike Kovač na zdravstvenem posvetu je pljunek v obraz vsem zdravstvenim delavcem. Ona o zdravstvu ne ve ničesar. Predavala bi pa direktorjem? Žaljivo. Ostali povabljeni in predavatelji naj odpovejo prisotnost. Bojkot je edina dostojanstvena poteza!«
Omejitev preiskav in vprašanja
Omejitev števila preiskav: Ministrstvo za zdravje načrtuje, da bo omejilo število diagnostičnih preiskav, ki jih lahko opravi en zdravstveni tim. Če bi bilo število preiskav omejeno na 3000 na tim, kolikor je omenjala ministrica za zdravje, bi največji koncesionarji skupaj opravili 100 tisoč manj preiskav z magnetno resonanco in CT.
Vprašanja, ki čakajo odgovore: Čakalna doba za oftalmologa je že zdaj od 1 do 4 leta, kaj še lahko zaniha? Čakalna doba za fizioterapijo je 1,5 leta, kaj še lahko zaniha? Čakalna doba za ortopeda je več kot eno leto, kaj še lahko zaniha?
(Članek je bil prvotno objavljen v tedniku Demokracija, 7. novembra 2024.)