Te dni je mogoče v javnosti zaznati ocene, da so referendumske pobude, ki jih je vložila SDS, navadna potrata denarja in časa. Predsednik vlade Robert Golob jih je označil kot igrice SDS, nekdanja “neodvisna” novinarka Mojca Šetinc Pašek pa je na temo nesmotrnosti demokratičnih postopkov objavila celo spis na spletni strani Gibanja Svoboda. V ozadju antidemokratičnega trzljaja vladajoče stranke ni nič drugega kot strah. V kolikor bi referendumi uspeli, bi to še dodatno načelo ugled vlade in hkrati pod vprašaj postavilo njihove sicer zelo splošne programske usmeritve. 

Slovenska demokratska stranka je v tem mandatu vložila tri referendumske pobude. Najprej o noveli zakona o vladi, ki predvideva povečanje števila ministrstev, nato o noveli zakona o RTV, katerega namen je dokončna uzurpacija javne radiotelevizije s strani levice, nazadnje pa še noveli zakona o dolgotrajni oskrbi, ki predvideva dvoletno zakasnitev začetka izvajanja zakona. Prihajajoči referendumi bodo odločali o učinkovitosti dela vlade, tako v operativnem kot stroškovnem smislu, uravnoteženosti javne radiotelevizije, ter o tem, ali si starejši zaslužijo oskrbo, za katero so plačali za časa svojega delovnega življenja. Gre za temeljna vprašanja življenja v Sloveniji.

Ne glede na to, kaj si o referendumih mislijo vladajoči Svobodnjaki, gre za temeljno demokratično orodje, tako v rokah vladajočih kot v rokah opozicije. Na podlagi referenduma, poznanega pod imenom Plebiscit, imamo danes svojo državo. Gre za obliko neposredne demokracije in dogodek, na katerem imajo pravico glasovati vsi državljani in državljanke RS, ki imajo tudi na volitvah glasovalno pravico. O čem bomo torej volivci in volivke odločali na prihajajočih referendumih?

Referendum o spremembi zakona o vladi
Novela zakona o vladi prinaša razširitev števila ministrstev. V Sloveniji je trenutno 14 ministrstev, trenutnemu naboru pa bi se dodala tri dodatna ministrstva, in sicer Ministrstvo za solidarno prihodnost, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Vsako od teh ministrstev bo za svoje delovanje potrebovalo ločen birokratski aparat, ki bo padel na breme davkoplačevalcev. Vlada trdi, da je cilj zakona zagotoviti učinkovito izvajanje nalog nove vlade, v skladu s koalicijsko pobudo. Na čelo teh ministrstev se bodo zavihteli odsluženi, a očitno zaslužni kadri levice, med drugim (s strani volivcev zavrnjena) Alenka Bratušek, ki jo je Robert Golob rešil iz gotove politične pozabe.

Če bi spremembe vladnega zakona obveljale, bi novi minister za podnebno pravičnost postal Luka Mesec, na vrhu Ministrstva za delo pa bi ga nasledil njegov trenutni državni sekretar Uroš Maljevec. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije bi vodil Igor Papič, Ministrstvo za vzgojo in šolstvo pa bi prevzel trenutni državni sekretar Darjo Felda. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bi prevzel Bojan Kumer, vodenje ministrstva za infrastrukturo pa njegova sedanja državna sekretarka Alenka Bratušek.

Šport se sedaj ne bi več obravnaval v okviru ministrstva za šolstvo, temveč bi spadal pod gospodarsko ministrstvo, ki ga vodi Matjaž Han iz vrst Social demokratov. Ministrstvo bi se odslej imenovalo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Preimenovalo bi se tudi ministrstvo za okolje in prostor, ki ga že sedaj vodi Uroš Brežan, in sicer v ministrstvo za varstvo narave in prostor. Zunanje ministrstvo, ki ga vodi Tanja Fajon pa se bo preimenovalo v ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.

Zakon leve koalicije pa ima po mnenju predlagateljice referenduma SDS tudi celo vrsto drugih pomanjkljivosti na procesni in snovni ravni. Koalicija je zakon sprejemala po nujnem postopku, ki je predviden za sprejemanje zakonodaje ob naravni nesrečah, ali pa teritorialni ogroženosti Slovenije. Javna razprava je bila zaradi tega ob sprejetju zakona izrazito okrnjena. Zakon pa na snovni ravni uvaja še druge problematične spremembe, kot je predčasno prenehanje mandatov direktorja in programskih svetnikov, ki so bili zakonito imenovani. Novela zakona tudi nereflektirano povečuje vpliv zaposlenih na vodenje zavoda.

Referendum o spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi
Narod pa bo očitno presojal tudi o spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi. Gre za enega največjih dosežkov Janševe reformne vlade. Dotični zakon je ugledal luč po 20 letih odlašanja in predelav, zvrstilo se je preko 100 različnih verzij zakona, dokler ga ni v roke dobila zadnja vlada. Zakon je osebam, ki zaradi bolezni, starosti, poškodb, invalidnosti, izgube intelektualnih sposobnosti prinašal:

• pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, kot so prehranjevanje pri pitju in hranjenju, osebni higieni, oblačenju, gibanju;
• pomoč pri podpornih dnevnih opravilih, kot je pomoč pri gospodinjskih opravilih, pri nakupu živil in življenjskih potrebščin, pripravi in postrežbi obrokov;
• storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila, kot je spremljanje vitalnih funkcij in drugih parametrov, spremljanje zdravstvenega stanja, priprava in nadzor nad jemanjem zdravil;
• storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti, kot so storitve, namenjene krepitvi in ohranjanju funkcionalnih sposobnosti, svetovanja za prilagoditev bivalnega okolja, storitve postdiagnostične podpore osebam s težavami v telesnem in duševnem zdravju;
• predvidena je tudi e-oskrba, te storitve obsegajo zlasti pripomočke in storitve informacijsko komunikacijske tehnologije in storitve na daljavo za zagotavljanje samostojnosti in varnosti upravičenca v domačem okolju.

Vse te pridobitve za starejše so sedaj ogrožene. Koalicija je izglasovala spremembo zakona, ki jim omogoča dvoletno zakasnitev začetka izvajanja zakona, kot razlog pa je navedla pomanjkanje sredstev. Gre za laž, so prepričani v SDS.  Poslanec SDS Zvone Černač je ob vložitvi podpisov za referendum povedal: “Dejansko ta zamik pomeni, da zakona nikoli ne bo. Ohranili so ga v veljavi samo zato, ker je ta zakon eden od mejnikov v Načrtu za okrevanje in odpornost, kar pomeni, da bi njegova odprava pod vprašaj postavila pridobivanje sredstev iz sklada za okrevanje.”

Doslej se je zvrstilo 24 referendumov

• • 1996 Referendum za volitve v Državni zbor RS 37.9 %.
  • 1999 Zakonodajni referendum o financiranju izgradnje TET 3 27,33 %
  • 2001 Naknadni zakonodajni referendumu o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. 35,66 %
  • 2003 Referendumu železnice in telekomunikacije 31,16 % in 31,11 %
  • 2003 Referendum EU in NATO 60,44 %
  • 2003 Referendum trgovina 27,54 %
  • 2004 Referendum tehnični zakon 31,54 %
  • 2005 Referendum RTVS 30,71 %
  • 2006 Referendum Občine (29. 1. 2006)
  • 2006 Referendum Občine (9. 4. 2006)
  • 2007 Zavarovalnice 57,98 %
  • 2008 Posvetovalni referendum pokrajine 10,98 %
  • 2010 Referendum o zakonu o arbitražnem sporazumu 42,66%
  • 2010 Referendum o zakonu o RTV Slovenija (2) 14,78 %
  • 2011 Referendum o zakonu o malem delu 2011 33,99 %
  • 2011 Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih
  • 2011 Referendum o Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
  • 2011 Referendum o Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno
  • 2012 Zakonodajni referendum o družinskem zakoniku 30,31 %
  • 2014 Referendum o arhivih 11,74 %
  • 2015 Referendum o ZZZDR D 36,20 %
  • 2017 Referendum o ZIUGDT 20,55 %
  • 2018 Ponovno glasovanje na referendumu o ZIUGDT 15,01 %
  • 2021 Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G)