Piše: Sara Bertoncelj, Nova24TV
“Glavni naš namen predloga zakona, ki ga danes predlagamo, je spremeniti način upravljanja javne radiotelevizije tako, da omogoči politično podrejanje in vmešavanje v kadrovske in uredniške odločitve javne RTV,” je na seji odbora za kulturo dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko. Nič novega – to smo vedeli že ves čas, je pa lepo slišati priznanje tudi iz ust strani, ki je predlagala, da se predlog novele zakona o RTV Slovenija obravnava po nujnem postopku, češ da bi preprečile “težko popravljive posledice za delovanje države”.
Poslanke in poslanci so danes potrdili odločitev kolegija predsednice DZ-ja, da se koalicijski predlog novele zakona o RTV Slovenija obravnava po nujnem postopku. Za obravnavo po nujnem postopku je glasovalo 49 poslancev, 24 pa jih je bilo proti. Po izredni seji državnega zbora se je ob 14. uri začela še nujna seja parlamentarnega odbora za kulturo, na kateri obravnavajo vladni predlog novele zakona o RTV Slovenija in predlog SDS-a za dopolnitev zakona o medijih.
Na seji odbora za kulturo je bilo slišati kar nekaj nesmislov, profesorica in aktivistka Sandra Bašič Hrvatin je na primer dejala, da bi po njenem mnenju javno RTV morali voditi njeni zaposleni – saj če jim zaupamo pri tem, da nam predajajo informacije, bi jim lahko zaupali tudi pri vodenju medijske hiše. O tem, koliko jim zaupamo pri “predajanju informacij”, bi se seveda dalo razpravljati. Je bila pa zato precej bolj smiselna izjava ministrice za kulturo Aste Vrečko, ki je priznala pravi razlog za predlog zakona koalicije: “Spremeniti način upravljanja javne radiotelevizije tako, da omogoči politično podrejanje in vmešavanje v kadrovske in uredniške odločitve javne RTV.”
“Zaradi škode, ki jo povzroča upravno in programsko vodstvo, bomo s stavko vztrajali. In hkrati podpirali sistemske rešitve, ki bodo zmanjšale vpliv politične oblasti na upravljanje in delovanje RTV Slovenija in omogočale avtonomno delo vseh njenih zaposlenih,” pa sta pred kratkim zapisali Helena Milinkovič in Alenka Potočnik v kolumni. “RTV, ampak vi ste ena velika politična stranka. Ste politično opredeljeni, delujete kot inkubator bodočih levih politikov in kot karierni vrtec levih privilegirancev. Edina res učinkovita depolitizacija bi bila ali ukinitev RTV ali pa postavitev dveh TV in prostovoljno financiranje,” se je na njun zapis odzval Domen Cukjati, ki je tudi dodal seznam družbeno-političnih delavcev, ki se prodajajo (ali pa so se prodajali) za neodvisne. Na seznam je sicer pozabil dodati še Dejana Štamflja, ki je začel s Televizijo Slovenija sodelovati že v študentskih letih, sedaj pa je svetovalec pri Vrečkovi – podobno kot Lenart J. Kučič, urednik portala Podčrto in lovec na “desne trole” Twitterja.
Sedanja vlada torej danes pospešeno izvaja “depolitizacijo” javne RTV s pomočjo zakona, ki ga obravnavajo po nujnem postopku. Le zato, ker so v programskem svetu dobili večino nepravi, ki odstopajo od dolgoletne politike RTV pod levimi vladami. Kapljo čez rob je prispeval Uroš Urbanija, ki mu je programski svet namenil podporo pri kandidaturi za direktorja javne televizije. Na vrat na nos oziroma po nujnem postopku se mora zdaj zamenjati sistem, ki očitno nikogar ni motil vsaj 16 let – če odštejemo prehodno krizo leta 2010, ko je bila situacija podobna sedanji in so ravno tako hoteli z zakonom in po hitrem postopku nazaj nastaviti svoje direktorje, svetnike in posledično tudi urednike. Takrat se jim zadeva sicer ni najbolj ugodno izšla – a zdaj je drugače, zdaj je Svoboda.
“Zaradi revolucionarnega pristopa koalicije, ki bi s spremembo zakona po postopku za izredne razmere odstavila celotni vrh RTV, ima pomisleke zakonodajno-pravna služba državnega zbora, ki opozarja tudi na ustavno spornost ravnanja vladne koalicije,” so zapisali na Siolu in pojasnili, da sta svarilo v mnenju zakonodajno-pravne službe podpisali Mira Palhartinger in vodja ZPS Nataša Voršič. Da mora odločitev koalicije v kolegiju predsednice DZ o razglasitvi izrednih razmer za odstavitev vrha RTV potrditi še celotni državni zbor, je zahtevala poslanska skupina SDS, kjer ocenjujejo, da je to primer zlorabe poslovniških določb, ker ni izrednih razmer.
