-2.1 C
Ljubljana
sreda, 26 januarja, 2022

(VIDEO) Janez Janša: “Fašist je bil včasih vsak, ki je nasprotoval partijski diktaturi in nekateri se teh navad še niso znebili”

Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv) 

Predsednik vlade Janez Janša je danes na 6. redni seji preiskovalne komisije odgovarjal na vprašanja članov komisije. Janša pravi, da so izplačilu dodatkov odločali predstojniki institucij. Med drugim je poudaril, da zakonska podlaga za nošenje mask v Sloveniji že obstaja 25 let, delo direktorice NLZOH pa kljub očitkom ocenjuje za profesionalno. Janša tudi meni, da bi morali uspešnost spopadanja z epidemijo ocenjevati objektivno na podlagi podatkov, presežno število smrti pa povezuje s slabim preteklim stanjem v domovih za starejše, kjer se v preteklih letih ni investiralo. Izpostavil je še, da je Slovenija v spopadanju z epidemijo dosegla drugo mesto. “Ko je nevtralna mednarodna institucija seštela ter pregledala različne podatke, je Slovenijo uvrstila na drugo mesto po uspehu spopada z epidemijo,” je dejal. 

Premier Janez Janša se je danes udeležil 6. redne seje preiskovalne komisije o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij za finančno neustrezne ukrepe in sum neupravičenega omejevanja pravic pri izvajanju ukrepov, povezanih z epidemijo covid-19. Janša se je sicer že udeležil tudi druge in četrte redne seje omenjene komisije, kjer je glede na vprašanja predsednika preiskovalne komisije in poslancev spregovoril predvsem o ukrepih, ki jih je vlada sprejemala za zajezitev širjenja in omejitev okužb s koronavirusom, o delu strokovne komisije, ukrepih, ki jih je vlada sprejemala za zajezitev in omejitev širjenja virusa, prav tako pa je podrobneje pojasnil naročanje in dobavo cepiv v letu 2020.

Na očitke poslance Markota Bandellija o tem, da so bili nekateri dodatki neupravičeno izplačani je Janša dejal, da so izplačevanju dodatkov v času epidemije odločali predstojniki institucij in so tudi ukrepali, kadar so bile odkrite nepravilnosti. Kot je dejal, bi želel slišati za dodatne primere neupravičenih izplačil dodatkov, da se to lahko preišče. “Teh pristojnosti vlada nima, temveč imajo pristojnosti predstojniki. Predpis, ki ga je vlada sprejela, je bil splošen,” je pojasnil.

Poslanec SAB Marko Bandelli (Foto: Zajem zaslona Nova24TV)

Na vprašanja poslanca o različnih izjavah nekaterih javnih osebnosti glede fašizma in fašistov, pa je dejal, da kar se tiče obkladanje s fašisti in fašizmom, to ni posledica epidemije, temveč ima daljšo zgodovino. Ob tem je spomnil, da ko je bil junija 1988 v zaporu, je glavni preiskovalec vojaške tajne policije komentiral zborovanje na Kongresnem trgu, kjer je bilo 340 tisoč ljudmi, z besedami, da po ljubljanskem trgu zborujejo fašisti in da je očitno cel slovenski narod na tej poti, in da v Jugoslaviji ne bo bistveno slabše, če se te ljudi pobije ali iztrebi. “Fašist je bil vsak, ki je nasprotoval partijski diktaturi in nekateri se teh navad tudi v 21. stoletju še vedno niso znebili,” je dejal.

 

“Zakon o nalezljivih boleznih, ki je bil sprejet pred 25 leti in je veljal, ne da bi ga kdorkoli kjerkoli osporoval, je določal in še vedno določa, da v primerih, ko neka nalezljiva bolezen grozi prebivalstvu, vlada sprejema zaščitne ukrepe. V številnih primerih zakon pooblašča tudi ministra za zdravje, da sprejema zaščitne ukrepe. Torej zakonska podlaga, za takšne ukrepe kot je nošenje mask, v Sloveniji obstaja že 25 let,” je zakonitost glede sprejetih ukrepov komentiral predsednik vlade.

Foto: Twitter Vlada RS

Predsednik komisije Robert Pavšič je izpostavil pismo dr. Metke Paragi, ki je bilo poslano predsedniku vlade, ministru za zdravje Janezu Poklukarju in predsednici zdravniške zbornice prof. dr. Bojani Beović, kjer je Paragijeva opozorila na nekaj nepravilnosti in nedoslednosti pri vodenju Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Po njenem mnenju so bile še posebej problematične nepravilnosti in nedoslednosti pri javnozdravstvenem spremljanju SARS‑CoV‑2, ki naj ne bi potekal v skladu s smernicami ECDC.

Poslanec LMŠ Robert Pavšič (Foto: Zajem zaslona Nova24TV)

Kot primer nepravilnosti in nedoslednosti je Paragijeva izpostavila pripravo vsebinsko nedoslednih poročil, nacionalno spremljanje in interpretacijo spremljanja virusa, neupoštevanje smernic ECDC pri pripravi plana spremljanja različic virusa in neutemeljen odstop od spremljanja bolnišničnih odpadnih voda, zraka in površin in s tem povzročitev velike škode javnemu zdravju.

Janša meni, da je bilo delo NLZOH opravljeno kvalitetno
Po mnenju Janše bi moral minister za zdravje Poklukar ob prejemu tega pisma preveriti vse dokaze, kar je po njegovem mnenju tudi storil. “Kolikor imam izkušnje z delom nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, ki delajo dan in noč, da lahko izvedejo vse teste, je bilo le-to opravljeno zelo kvalitetno,” je pojasnil Janša in poudaril, da so večkrat, ko so dobili njihove podatke o količini virusa v odpadnih vodah v slovenskih regijah, je bilo to pravočasno opozorilo o tem, kaj sledi glede virusa. “Ko sem se pogovarjal s kolegi iz evropskih držav, sem ugotovil, da teh podatkov nimajo. Ne poznam primera, da bi v napovedih zgrešili ali pa da bi prišli do napačnih podatkov. Delo direktorice Tjaše Žohar Čretnik je profesionalno.”

Slika je simbolična (Foto: STA)

Pavšič je v nadaljevanju izpostavil, da so v parlamentarni skupini skupaj s strokovnjaki ugotovili, da verifikacija hitrih testov ni bila absolutno pravilna. “Govorimo o neki širši afirmaciji stroke v tem postopku,” je dejal. Pri tem je Janša Pavšiča vprašal, ali naj vlada ravna na podlagi tega kar reče posamezen strokovnjak ali kar odloči neka pristojna institucija. “Ali povedano drugače, ali ravnamo na podlagi ločenega mnenja enega ustavnega sodnika, ali ravnamo na podlagi tega, kar odloči večina?” je pozval Pavšiča.

Na začetku se ni vedelo, če so hitri testi zanesljivi

Janša je še poudaril, da je trenutno hitrih testov na trgu na stotine in da so vsi šli čez različne verifikacije. “V Sloveniji se v tem trenutku dnevno testira tudi sto tisoč ljudi. Če bi bili veliki problemi s testi, to ne bi delovalo. So pa bili na začetku problemi, ker se ni vedelo, ali so testi zanesljivi, ni se vedelo, komu zaupati, a to se ni dogajalo le pri nas, temveč povsod v vseh državah. Danes pa je vse to že več ali manj utečeno,” je dejal predsednik vlade. Glede hitrih testov pa je tudi spomnil, da jim je del stroke od samega začetka nasprotoval, a izkušnje tudi drugih držav so vplivale na stroko, da se je glede tega poenotila. “Hitrih testov nismo začeli uvajati prvi v Evropi, temveč smo bili eni zadnjih ravno zaradi vseh teh pomislekov,” je spomnil predsednik vlade.

Poudaril je tudi, da nam je Slovaška na njegovo osebno prošnjo slovaškemu predsedniku vlade donirala hitre teste. “Sam teh testov nisem nikoli videl, testov pa se ne da uporabiti, dokler se jih ne verificira in imamo institucijo, ki to preverja in kolikor vem, od Slovaške testov nismo kupovali,” pa je premier zavrnil očitke, da je teste iz Slovaške fizično prinesel in naročil NLZOH, naj jih verificira. “Češka nam je posodila zaščitno opremo, rokavice in maske, v količini, kot jo je vlada Marjana Šarca poslala na Kitajsko, Madžarska nam je dala nekaj opreme, enako tudi Poljska,” pa je pomoč drugih držav opisal premier.

Presežne smrti smo imeli na račun preteklega (ne)investiranja v domove za starejše

“Posledice epidemije so različne v različnih državah. Kar se tiče števila umrlih, glede na število okuženih smo v EU na 12. mestu. Število presežnih smrti, če upoštevamo vrstni red te žalostne statistike, pove, da je Slovenija na enakem mestu kot po precepljenosti, torej toliko kot smo precepljeni, toliko smo zaščiteni. Višja kot je precepljenost, manj je hospitaliziranih zaradi koronavirusa in manj jih zaradi tega razloga umre,” je povedal predsednik vlade in dodal, da smo v drugem valu epidemije imeli nadpovprečno število presežnih smrti predvsem v domovih za starejše, kamor se 15 let ni investiralo, saj se je denar raje namenjalo nevladnim organizacijam na Metelkovi 6. “To, da se 15 let ni investiralo v domove za starejše ni ideološka tema in povedati je treba, da se je denar namenjal za stvari, od katerih ni bilo nič,” je ob tem dodal.

Foto: Twitter Vlada RS

Premier je tudi dejal, da je v začetku tedna opravil telefonski pogovor z dansko predsednico vlade “Na Danskem je število okužb na milijon prebivalcev večje kot v Sloveniji, a je število ljudi na intenzivnih posteljah bistveno manjše, ker ima Danska skoraj v celoti precepljeno odraslo populacijo. Mi pa imamo odraslo populacijo precepljeno 70 odstotkov, zato imamo višji delež obolelih oziroma okuženih na bolniških posteljah,” je dejal in poudaril, da Slovenija obveznega cepljenja, ni uvedla in je cepljenje odgovornost vsakega posameznika.

Objektivno sodbo o uspešnosti spopadanja z epidemijo dajejo le podatki

“Na začetku ni bilo cepiva dovolj nikjer, ne pri nas, ne v ZDA, ne v Luksemburgu. Kar se tiče EU, pa smo približno v enakem času prišli do presežkov cepiva, sedaj je cepiva dovolj,” je poudaril Janša in dodal, da ne sam, niti vlada nikoli niso sejali nezaupanja v zdravstveno stroko. Po njegovem mnenju pa je sodba o tem, kdo je bil uspešen v spopadu z epidemijo in kdo ne, z njegove strani subjektivna, enako tudi s strani poslancev. “Objektivno sodbo lahko dajo edino podatki in mednarodne primerjave,” je poudaril.

V nadaljevanju je izpostavil, da je OECD nedavno primerjal ravnanja vlad posamičnih držav, kjer je Slovenija pri spopadu z epidemijo zasedla drugo mesto, takoj za Dansko. “Gospodarstvo je zelo pomembno pri spopadu z epidemijo in na primer že samo hitro testiranje predstavlja velike stroške, ki jih je treba na nek način plačati in če gospodarstvo ne deluje in če epidemija zaduši gospodarstvo, zaduši vse, tudi socialo in normalno življenje. In ko je nevtralna mednarodna institucija seštela ter pregledala različne podatke, je Slovenijo uvrstila na drugo mesto po uspehu spopada z epidemijo,” je dejal.

 

Prav tako je poudaril, da je Slovenija po podatkih lansko leto imela primanjkljaj, ki je bil za 1,6 odstotne točke nižji od načrtovanega. “Zadolžili smo se za milijardo manj, kot je bilo dovoljeno, prav tako smo imeli bistveno boljše rezultate od predvidenih. In vse to so objektivne številke, ki govorijo o tem, kako je bila kakšna država uspešna v spopadu z epidemijo,” je zaključil predsednik vlade Janša.

Zadnje novice

Sorodne vsebine