Piše: G. B.
V novi številki tednika Demokracija – tokrat je zaradi praznikov v prodaji že dva dni prej – razkrivamo zgodovinski tabu, to je kolaboracijo Josipa Broza Tita, z njim pa jugoslovanskih in tudi slovenskih komunistov, z Adolfom Hitlerjem in nacisti. Kot je znano, je vse do napada Nemčije na Sovjetsko zvezo veljalo, da sta Stalin in Hitler zaveznika, Tito pa je sledil Stalinovi politiki in poudarjal boj proti imperializmu, torej proti zahodnim zaveznikom. Tudi po tej prekinitvi zavezništva so Titovi partizani nadaljevali s kolaboracijo! Pred prvim majem, praznikom dela, v novi številki Demokracije ocenjujemo, da je socialni dialog v času Golobove vlade povsem zastal. Pišemo tudi o medijskih zaslužkarjih s portala Necenzurirano ter o tem, kako si SDS prizadeva za poštene in demokratične volitve. Objavljamo tudi intervju z akademikom, zaslužnim profesorjem ter večkratnim doktorjem znanosti Jožetom Krašovcem.
Nova Slovenska zaveza je na podlagi arhivskih dokumentov že večkrat objavila korespondenco med partizani in Nemci ter ustaši, v kateri so se dogovarjali za sodelovanje. Pismo Vrhovnega štaba NOV iz 17. januarja 1943 tako razkriva, naj se med partizani in ustaši skleneta kompromis in premirje, z njimi so namreč želeli sodelovati v boju proti italijanskemu okupatorju. Partizani so bili tako taktično pripravljeni skleniti premirje s katerimikoli hrvaškimi borci, ki bi bili pripravljeni bojevati se proti italijanskim, nemškim ali katerimkoli drugim okupatorjem. To pa še ni vse. Partizani in Tito so ves čas druge svetovne vojne igrali na različne karte, dogovarjali so se namreč prav z vsemi: s četniki, z ustaši, Nemci … S slednjimi so potekali poskusi sodelovanja ves čas druge svetovne vojne! Že spomladi leta 1942 je Josip Broz Tito v Zagreb poslal svojega pajdaša Vladimirja Velebita s predlogom, da bi z Nemci sklenili premirje, saj se je bal invazije anglo-ameriških sil na jadransko obalo, razkriva več različnih virov, dostopnih v nemških in avstrijskih arhivih. Tito se je v času svojega skrivanja v divjini v zahodni Bosni namreč zbal, da bi se lahko zavezniki kaj kmalu izkrcali na jadranski obali. To mu ni bilo pogodu, saj bi to pomenilo konec njegovih komunističnih ambicij. Tako je v dogovoru s Stalinom sklenil, da poskusi doseči premirje s Hitlerjem. Velebit je Nemcem predlagal premirje.
V zameno za prenehanje s »teroristično aktivnostjo« je Tito pričakoval, da mu bodo Nemci prepustili del zahodne Bosne in ga ne bodo nadlegovali. To je počel v skladu s pričakovanji Josifa Stalina, saj ta ni želel, da bi se zavezniki izkrcali na Balkanu, ki ga je sovjetski diktator smatral za svoje vplivno območje. Bolje od tega bi bilo tudi začasno premirje s Hitlerjem. Vseeno je nemški poveljnik, stacioniran v Zagrebu, general Edmund Glaise von Horstenau vedel, da o čem takem odloča Berlin. Informacije je posredoval domov, a ko je za predlagano premirje izvedel Hitler, je predlog zavrnil, rekoč, da se z banditi ne pogaja, temveč jih je treba streljati.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi številki Demokracije lahko še preberete:
Za zagotovitev poštenih in demokratičnih volitev
Svet SDS je na nedavni seji sprejel resolucijo o pogojih za zagotovitev poštenih in demokratičnih volitev, s katero med drugim zahtevajo vnovično vzpostavitev ukinjenih volišč in sprotno štetje glasov na predčasnem glasovanju. Dokončno so potrdili tudi listo kandidatov za evropske volitve, pri čemer je šlo le za formalnost. Svet stranke je kandidatno listo stranke za junijske evropske volitve potrdil že 17. februarja, ko so odločili, da bodo tudi tokrat stavili na evropskem političnem parketu izkušeni kader. Za nosilko liste so določili sedanjo evropsko poslanko Romano Tomc (SDS/EPP), drugo mesto na listi pa dodelili njenemu bruseljskemu kolegu, evropskemu poslancu Milanu Zveru (SDS/EPP). Sprememb in presenečenj na kandidatni listi po svetu stranke ni bilo. Zveru sledijo Aleš Hojs, Franc Breznik, Branko Grims, Franc Kangler, Alenka Forte, Karin Planinšek in Zala Tomašič. Na seji sveta SDS so člani soglasno sprejeli tudi Resolucijo o pogojih za zagotovitev poštenih in demokratičnih volitev v Republiki Sloveniji. »Gre predvsem za stvari, ki so vezane na samo tehniko, na izvedbo volitev,« je po seji sveta v izjavi za medije dejal predsednik SDS Janez Janša. Kot izhaja iz besedila resolucije, svet SDS zahteva, da okrajne volilne komisije znova vzpostavijo volišča v krajih, kjer so bila po letu 2011 ukinjena.
Kako je Tina Gaber postala glavna »teta iz ozadja«
Prejšnji ponedeljek, 22. aprila, je v poznih večernih urah zakrožila novica, da je svet Gibanja Svoboda potrdil kandidatno listo stranke za evropske volitve. S precej presenetljivo spremembo: nosilka liste je po novem Irena Joveva, zdajšnja evropska poslanka. Spomnimo: pred dobrima dvema tednoma je stranka svoje kandidate že predstavila na svojem (slabo obiskanem) pikniku v Zbiljah, na katerem je bil tudi neformalni glavni boter stranke Zoran Janković. Ta dokaj bizarna strankarska konvencija je bila dejansko izsiljena predstava za javnost, saj je bilo jasno, da je imela stranka velike kadrovske težave pri sestavljanju svoje liste. Še tri dni prej je bilo na listi samo še šest kandidatov, potem ko jim je evroposlanec Klemen Grošelj sporočil, da se kandidaturi odpoveduje. Zakrožile so tudi govorice, da bo nosilec liste Tomaž Vesel, nekdanji predsednik računskega sodišča (in odličen sodelavec tako Aleksandra Čeferina kot Jankovića, pa tudi Vesne Vuković in Martina Odlazka, za katerega opravlja posel kot prokurist enega od njegovih podjetij), a se je izkazalo, da je bil Vesel mišljen kot kandidat za slovenskega člana Evropske komisije v novi sestavi (kar naj bi se zgodilo letos jeseni). Za nosilca liste je bil takrat nominiran nekdanji poslanec LDS, dolgoletni direktor postojnske porodnišnice in specialist ginekologije Aleksander Merlo, ki pa ga po najnovejšem dogajanju na listi sploh ni več. Se je pa zato na listi znašel novinec, natančneje rečeno večni povratnik – to je Jure Leben.
Intervju: akademik dr. Jože Krašovec
»Vsak uradni prevod Svetega pisma verjetno med vsemi viri najbolj vpliva na razvoj jezika in splošne kulture, ker se temeljna svetopisemska besedila redno uporabljajo za bogoslužne namene in s tem zajamejo ogromne množice ljudi. Veliko pa Sveto pismo berejo tudi posamezniki in biblične skupine. Kako se jezikoslovci in literati napajajo na prevodih Svetega pisma, lahko razberemo iz njihovih objav. V začetnem obdobju slovenske narodne biti je bil prevod Svetega pisma iz navedenih razlogov odločilen,« je v intervjuju za Demokracijo povedal akademik dr. Jože Krašovec, dolgoletni profesor biblične teologije ter prevajalec Svetega pisma, ki je predstavil Jeruzalemski prevod, najnovejši slovenski prevod Svetega pisma.
V novi številki Demokracije objavljamo še drugi del pogovora s publicistom Andrejem Lokarjem ter pogovora z evropskima poslancema Romano Tomc in dr. Milanom Zverom.
Golobova vlada odgovorna za propad socialnega dialoga
Ekonomsko-socialni svet (ESS) je bil ustanovljen 25. aprila 1994, Njegova tridesetletnica pa je v senci ene največjih kriz socialnega dialoga doslej. Tripartitni socialni dialog se je v času te vlade namreč znašel v hudi krizi. Na potezi je vlada, ki pa samo veliko govorijo in še več obljublja, naredi pa bore malo. Takšna je tudi bilanca njihovega dveletnega (ne)dela. ESS je v treh desetletjih pomembno pripomogel k uspešni implementacijo ekonomskih in socialnih reform v procesih tranzicije, k vključevanju v EU in v mednarodni ekonomski prostor. Področja delovanja ESS so sklepanje socialnega sporazuma, socialne pravice in pravice iz obveznega zavarovanja, problemi zaposlovanja in delovnih razmerij, sistem kolektivnega dogovarjanja, cene in davki, ekonomski sistem in ekonomska politika, pravna varnost, sodelovanje z Mednarodno organizacijo dela in s Svetom Evrope, soupravljanje delavcev, sindikalne pravice in svoboščine ter druge zadeve, ki se nanašajo na področje ekonomsko-socialnih zadev. Socialni dialog v času samostojne Slovenije ni bil nikoli idiličen. ESS sestavljajo predstavniki sindikatov, delojemalcev in vlade, vsak z drugačnimi pričakovanji in izzivi. Bili so tudi različno zahtevni časi, nekateri tudi krizni. Vendar pa tako, kot je zdaj, ni bilo še nikoli.
Režimski zaslužkarji s portala Necenzurirano
V javnosti so objavljeni podatki, ki prikazujejo, kakšno premoženje so si v zadnjih letih pridobili trije novinarji portala Necenzurirano: Vesna Vuković, Primož Cirman in Tomaž Modic. Trojica je bila za svoje pisanje bogato nagrajena. S sheme izhaja, da skupni nakazani znesek na račune treh novinarjev v obdobju od januarja 2016 do konca 2021 krepko presega 1,2 milijona evrov. Shema sodelujočih je zelo prepredena, kaže pa, da sta Vukovićeva in Cirman prejela vsak po približno 400 tisoč evrov, Modic nekoliko manj. Shemo (s počrnjenimi skupnimi vrednostmi transakcij) je najprej objavil portal Prava. Prejeli pa smo jo tudi v našem uredništvu in jo objavljamo v izvirni obliki. Dodajmo pa, da nakazila v shemi niso zajeta vsa. Shema prikazuje tri finančne krake, prek katerih je (med drugim) potekalo financiranje novinarske trojice. V shemi nastopajo javnosti dobro znana imena iz imperija smetarsko-medijskega tajkuna Martina Odlazka, kot so denimo družbe Salomon, Media24 in Ekdis. Denar iz teh družb se je pretakal v Svet24, nato pa v družbo Providentia. Drugi in tretji finančni krak se začneta pri družbi Gen-I in pri Adventura Investments, ki sta finančno zalagali družbo SEE M. & C.
20 let članstva Slovenije v EU in zvezi Nato
Letos poteka dvajset let od vstopa Slovenije v Nato in v Evropsko unijo. Proces pridružitve v te dve skupnosti je trajal več let. Danes bruseljska politika ogroža evropske narode, namesto da bi skrbela za njihov razcvet. Slovenija letos zaznamuje dvajseto obletnico vstopa naše države v Evropsko unijo in pridružitve Severnoatlantskem zavezništvu oziroma Natu. Vsekakor gre za pomemben mejnik v zunanji politiki Republike Slovenije, ki je spremenil življenja njenih prebivalcev. Slovenija se je tako še bolj začela uveljavljati na mednarodnem političnem parketu. Prošnjo za polnopravno članstvo v Evropski uniji je naša država vložila že 10. junija leta 1996, istega dne pa je s slednjo podpisala tudi evropski sporazum. Slabi dve leti kasneje, 31. marca 1998, je začela uradna pogajanja za članstvo. Slovenija je morala prilagoditi svoj sistem in zakonodajo, da bi izpolnila tako imenovana københavnska merila za vstop v EU. Med temi merili so bile človekove pravice, institucije, ki spoštujejo demokracijo, pravno državo in podobno. V začetku leta 1999, 1. februarja, je Slovenija uradno postala pridružena članica Evropske unije, decembra 2002 pa so se končala pogajanja za članstvo. Tako je Slovenija pred dvajsetimi leti postala del Evropske unije, danes pa ima naša država za seboj že dve predsedovanji Svetu Evropske unije.
V novi številki Demokracije lahko preberete številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Nina Žoher, Tanja Brkić, Vinko Gorenak, Matevž Tomšič, Janez Remškar, Tamara Grisser Pečar in Igor Omerza.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
