Piše: G. B.
V novi Demokraciji pišemo o tem, kako tranzicijska levica v navezi z režimskimi sindikati zavira razvoj Slovenije, k sreči pa se ji pri zbiranju podpisov za referendum o interventnem zakonu precej zatika. Se pa bliža referendum 11. oktobra, ko bomo na voliščih obkrožili štirikrat ZA. Pišemo tudi o tem, kako se je v času prejšnje vlade okrepil javni sektor in kako to vpliva na maso plač, pa tudi na javno porabo in davke. Objavljamo tudi tribuno o tem, kdo bo Slovencem znova vdihnil primerno državljansko zavest. Objavljamo intervju z dr. Nikom Gamulinom, strokovnjakom s področja informacijske varnosti in v zadnjem času v. d. direktorja urada za informacijsko varnost. Pišemo pa tudi o tem, kako se je vlada lotila svete krave slovenske tranzicije – šolske reforme, ki jo je v 90ih letih sprožil tedanji šolski minister Slavko Gaber.
V nedeljo, 11. oktobra 2026, bodo slovenski volivci sočasno odločali o štirih referendumih – enem zakonodajnem in treh posvetovalnih. Vladajoča koalicija strank SDS, NSi, Demokrati, SLS in Fokus, ki jo v parlamentu podpira tudi Resni.ca, volivce odločno poziva h glasovanju »štirikrat ZA«. Na drugi strani tranzicijska opozicija – predvsem Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica – ter njej naklonjen del civilne družbe pozivata k drugačnim odločitvam, predvsem k zavrnitvi novele zakona o parlamentarni preiskavi. Državna volilna komisija je priprave za 1.698.526 volilnih upravičencev že zaključila. Uradna kampanja, v katero se je prijavilo 27 organizatorjev, se izteče 9. oktobra ob polnoči, ko nastopi volilni molk. Splošno glasovanje bo v nedeljo, 11. oktobra, med 7. in 19. uro, predčasno pa 6., 7. in 8. oktobra na sedežih upravnih enot v okraju stalnega prebivališča. Predčasno glasovanje zunaj okraja stalnega prebivališča tokrat ni mogoče; na dan glasovanja je glasovanje zunaj okraja mogoče, če volivec o tem pravočasno obvesti okrajno volilno komisijo, najpozneje v zadnjo sredo pred nedeljo. Posvetovalni referendumi niso pravno zavezujoči. Za zakonodajni referendum veljajo strožja pravila: zakon je zavrnjen le, če proti njemu glasuje večina tistih, ki so oddali veljavne glasovnice, in če ti glasovi proti hkrati predstavljajo najmanj petino vseh volilnih upravičencev. Za zavrnitev zakona je tako potrebnih najmanj 339.706 glasov proti.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Ko vlada dregne v sveto kravo slovenske tranzicije
Stara nomenklatura se je pretekli teden zelo vznemirila predvsem zaradi dveh stvari. Prva je intervju z Dušanom Smodejem, akterjem afere Fotopub, druga pa napoved ministrstva za izobraževanje o vrnitvi osemletne osnovne šole. Ob tej napovedi se je zelo hitro odzval »oče devetletke« Slavko Gaber, minister za šolstvo med leti 1992–1999 in 2003–2004. Gre sicer za škandalozno šolsko reformo, ki je prinesla birokratizacijo ter izrinjanje vzgoje za vrednote iz šolskih programov. Jasno je bilo predvsem to, da je ta šolska reforma, ki se je začela z Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (1995), postavila temelje za nadaljnje vladanje stare neokomunistične elite s svojim podmladkom.
Dr. Stane Granda: Kdo bo vdihnil Slovencem državljansko zavest?
Samostojna Slovenija je posledica konca avstrijskega cesarstva, nastanka Jugoslavije spremembe dinastične v nacionalno monarhijo, ki je v obrambi slovenskega kulturnega in političnega preživetje rodila samoslovenstvo. Ima skupno osnovo, izrastki pa so od skromne kulturne avtonomije, prek upravne in gospodarske samouprave, zahteve po federaciji do osamosvojitve. Na videz pojasnjujemo eno neznanko z drugo, vendar gre le za videz. Samoslovenstvo pomeni v politiki, tako mednarodni kot notranji, prednostno slediti interesom slovenskega naroda. Ne v iskanju večvrednosti, nacionalnega egoizma, poganskega nacionalizma, kot bi rekel Slomšek, zgolj v sožitje, enakopravnost in enakovrednost. Notranjepolitični poudarek je ne brezpogojni strpnosti med različnimi ideološkimi prepričanji. To je predpogoj državljanske zavesti, vzpodbujanje sovraštva pa nekaj najbolj zavržnega, resnična veleizdaja.
Intervjuja: dr. Niko Gamulin in dr. Anton Velušček
»Akt o UI ureja drugo področje in od njega ne moremo pričakovati, da bo rešil krajo računov. Lahko obravnava tveganja določenih uporab UI, ne more pa namesto platforme preklicati napadalčevega dostopa. Phishing uspeva tudi brez umetne inteligence, z njo pa lahko prevaranti hitreje pripravijo prepričljiva sporočila v jeziku žrtve. Pri razporejanju denarja in ljudi moramo izhajati iz dejanskih poti napada. Če nam račune kradejo prek lažnih prijavnih strani, potrebujemo prijavo, odporno proti phishingu, boljše zaznavanje prevzemov in hitro pomoč,« je v intervjuju za Demokracijo povedal v. d. direktorja urada za informacijsko varnost dr. Niko Gamulin.
Izr. prof. dr. Anton Velušček, arheolog in poznavalec koliščarske civilizacije, je med drugim spregovoril tudi o delu v komisiji za prikrita grobišča: »Vendar pa je name trajen vtis naredilo vodenje iznosa posmrtnih ostankov ljudi, ki so bili vrženi v Krimsko jamo. Menim, da bi bila podobna izkušnja koristna terapija za vse tiste, ki žrtve in njihove svojce še vedno delijo na vaše in naše – ter priznavajo bolečino nekaterih, drugim pa jo odrekajo, morda zato, ker se z njimi ne strinjajo.«
Javni sektor: Plus 70.000 ljudi in skoraj podvojena masa plač
Predsednik vlade Janez Janša je v pogovoru ob odprtju 58. Mednarodnega obrtnega sejma (MOS) v Celju povedal, da Slovenija za hitrejši razvoj potrebuje bolj konkurenčno in predvidljivo poslovno okolje, učinkovitejši javni sektor ter izobraževalni sistem, ki bo bolje odgovarjal na potrebe sodobne družbe in gospodarstva. Kot enega ključnih izzivov je izpostavil učinkovitejšo uporabo človeškega potenciala. »Najpomembnejši razvojni vir smo mi sami – ljudje,« je poudaril. Pomemben del razprave je predsednik vlade namenil tudi gibanju zaposlenosti v javnem sektorju. Izpostavil je, da se je število zaposlenih od osamosvojitve povečalo s približno 125.000 na okoli 196.000. Del rasti je bil po njegovih besedah upravičen zaradi vzpostavitve samostojne države, vstopa v Evropsko unijo ter demografskih sprememb, zlasti večjih potreb v zdravstvu in socialnem varstvu. Opozoril pa je, da digitalizacija na številnih področjih ni prinesla pričakovane racionalizacije. »Leta 1999 smo bili še v analogni dobi, danes smo v digitalni, pa marsikatero delo kljub boljšim orodjem opravlja več ljudi.«
Zbiranje podpisov za razkroj Slovenije – ne gre jim najbolje
Rdeči kaviar sindikalisti pri zbiranju podpisov za referendum proti zakonu in interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je državni zbor sprejel 11. maja 2026, ne izbirajo sredstev. Do 15. septembra so zbrali le 28 tisoč podpisov, kar je bilo bistveno manj od zastavljenega cilja – ta je bil v prvih desetih dneh 45 tisoč podpisov. Glavni so bili šokirani, saj se skrajno levičarska akcija proti razvoju Slovenije ne odvija tako, kot so pričakovali. Po dostopnih podatkih je bilo približno 60 odstotkov zbranih podpisov elektronskih, viri pa navajajo, da so jih večinoma prispevali birokrati in učitelji, medtem ko je odziv med delavci in upokojenci slab. Pozneje so sporočili, da so zbrali 30 tisoč podpisov. Janez Janša, predsednik vlade, pa je ob tem zapisal: »Zbrali so 30.000 podpisov za nižje plače in pokojnine, za dražjo hrano in goriva ter za daljše čakalne vrste. Smo država, v kateri se levičarji in njihovi bogati sindikalni funkcionarji trudijo, da bi vsi živeli slabše. Kampanjo gradijo na zavisti in sovraštvu do uspešnih.«
Ko se o korupciji vsi strinjajo – dokler ne pride zakon
Opozicija (Svoboda, SD in Levica) je vladnemu predlogu odločno odrekla nujnost in opozorila, da je zakon povsem neprimeren za tako hitro sprejemanje. Po drugi strani pa je poslanec koalicijske SDS Zoran Mojškerc opozicijskim strankam očital, da kljub glasnim kritikam k besedilu niso prispevale niti enega samega dopolnila. Poslanka Levice Tina Brecelj je na očitke odgovorila, da bi njihovi amandmaji v resnici pomenili črtanje vseh členov – kar je praktično enako glasovanju proti zakonu. Takšno pojasnilo je politično sicer logično, zakonodajno pa potrjuje, da opozicijska stran spornih določb sploh ni poskušala popraviti, ampak je predlog v celoti zavrnila. Brecljeva je ob tem šla še korak dlje z izjavo, da si oblast s tem predpisom tlakuje pot, »da koruptivni politiki ne bodo nikoli sedli na zatožno klop«. To pa ostaja predvsem ostra politična obtožba, ne pa tudi oprijemljiv dokaz. Da so vrata za širšo razpravo trdno zaprta, pa dokazuje tudi poteza koalicijske večine na odboru, ki je ob koncu seje zavrnila predlog za javno predstavitev mnenj.
V novi Demokraciji objavljamo analitične in prodorne kolumne naših urednikov, novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih prispevali: Metod Berlec, Jože Biščak, Andrej Sekulović, Bogdan Sajovic, Andrej Umek, Miro Petek in Matevž Tomšič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
