Piše: Gašper Blažič
Do konca avgusta imajo države članice EU čas, da v Bruselj pošljejo imena kandidatov za komisarje oz. člane Evropske komisije, nekakšne evropske centralne vlade. To pomeni, da bo nova sestava Evropske komisije dejansko znana šele zgodaj jeseni.
Glede na dosedanjo prakso obeti za prihodnjih pet let niso dobri, saj bo predsednica Evropske komisije (EK) ostala ista, prav tako tudi sestava koalicije. Že v dosedanjih petih letih je bila EK velikokrat glavni instrument v rokah tranzicijske levice, saj je EK popuščala njeni propagandi: ko je bila na oblasti desna vlada, je bila Slovenija vedno »problematična« na evropski ravni. Ko so se na oblast vrnili levičarji, je bilo kar nenadoma vse v najlepšem redu, čeprav so bile razmere v resnici veliko slabše. Ne glede na to, da je najmočnejša skupina v Evropskem parlamentu (EP) in tudi na ravni Evropskega sveta Evropska ljudska stranka (EPP), ki ji pripada tudi Ursula von der Leyen. Očitno pa je mainstream znotraj EPP brezkrvni pragmatizem, ki temelji na kravjih kupčijah. To poznamo tudi v slovenski novejši zgodovini pri t. i. žlahtni desnici po meri Milana Kučana.
Pod Golobom EK hvali Slovenijo
Kakorkoli že, jasno je, da je četverica evroposlancev iz vrst SDS nemočna proti večini v SDS, kar se je dejansko pokazalo že pred samimi volitvami, ko je EPP določila dosedanjo predsednico EK za svojo kandidatko, SDS pa je ni podprla. No, podprl jo je edino nekdanji zunanji minister in sedaj poslanec Anže Logar, ki je njeno vnovično izvolitev pozdravil, pa tudi sicer ima v zadnjem času številna »ločena mnenja« znotraj stranke. Podobno podpira staro-novo predsednico EK tudi Matej Tonin (NSi), ki pa ustvarja položaj preklanega jezika, češ, podpiramo Ursulo, ne podpiramo pa denimo zelenega prehoda, čeprav je jasno, da se je von der Leynova zelo jasno izrazila, da bo vztrajala pri prepovedi prodaje vozil s pogonom na fosilna goriva v roku nekaj let.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
