Uprava RTV nad preostale moteče elemente

Piše: N. Ž. (nova24tv.si)

Potem ko je bila nedavno soglasno s strani Sveta RTVS sprejeta odločitev o tem, da mora mesto v. d. direktorja Televizije Slovenija zapustiti eden najbolj motečih elementov na javni televiziji Uroš Urbanija, se je kot kaže po tako imenovani “depolitizaciji” javnega medija odprla nova fronta, ki bo usmerjena zoper preostale moteče elemente. Nova uprava RTVS je namreč kolektivno pogodbo, ki zaposlene ščiti pred premeščanjem in odpuščanjem, razglasila za nično.

“Pravkar: nova uprava RTV Slovenija je kolektivno pogodbo, ki zaposlene ščiti pred premeščanjem in odpuščanjem, razglasila za nično?! Kar je verjetno nezakonito, a zdaj imajo proste roke za kadrovski masaker,” je preko Twitterja razkril dolgoletni novinar Bojan Požar in poleg pripel vsebino obvestila nove uprave, ki se je na 2. redni seji, 22. avgusta, seznanila z vsebino Kolektivnega dogovora, ki je bil 13. julija letos podpisan s strani nekdanjega v. d. generalnega direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha in predsednika Sindikata delavcev radiodifuzije Slovenije Toma Zalaznika.

Iz obvestila je razvidno, da je uprava glede Kolektivnega dogovora, ki je bil 21. julija letos objavljen v Uradnem listu RS, soglasno sprejela sklep, da je ta ničen. “Podpis Kolektivnega dogovora je namreč presegel zakonska pooblastila tedanjega vodstva javnega zavoda RTV Slovenija oz. v. d. generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha,” so ob tem pojasnili. Kot navaja novoizvoljena uprava, bo “s socialnim dialogom s predstavniki reprezentativnih sindikatov in drugimi socialnimi partnerji nadaljevala tudi v prihodnje in si prizadevala za boljše pogoje dela za vse zaposlene”.

Glede na kadrovske rošade vodilnih, ki smo jim bili priča nedavno, se marsikdo povpraša, če to pomeni napoved za začetek rošad med tistimi, ki ne spadajo med tiste, ki jih je je*eno več. Še posebej v luči nedavnega dogajanja, ko sta uniformirana policista na javni hiši iskala dolgoletnega novinarja na RTVS in zgodovinarja dr. Jožeta Možino. “A se temu reče ustrahovanje, politični pritiski na novinarja, pot v diktaturo, napad na svobodo govora … ali obstaja še kak drugi izraz. Je to torej nov standard SVOBODE na RTV Slovenija,” je bil ob tem kritičen Možina. Policija sicer vztraja, da s tem naj ne bi šlo za nikakršno ustrahovanje, politične pritiske ali podobno, ampak le za osnovno opravljanje policijskih nalog. Glede Možinove objave pa sporočila, da naj bi se s tem vršil pritisk na policiste. Možina je izpostavil, da se tukaj jasno vidi, da gre za politično zgodbo in sporočil, da se nikakor ne bo pustil ustrahovati.

V času prejšnje vlade bi se sklicalo tiskovno konferenco, komisarka Jourová pa bi prišla na obisk v Slovenijo

Če bi se kaj takega, kar se je dogodilo Možini, v času prejšnje vlade dogodilo kateremu od novinarjev, ki so se na ves glas skupaj z vlado borili za politizacijo javnega zavoda, bi politika vključno z osrednjimi mediji zadevo problematizirala, tako pa se molči. Nova uprava se v omenjenem primeru ni oglasila s kritiko, zato marsikdo temu primerno upravičeno pomisli, da se ta z ravnanjem policije strinja. Zanimivo je, da Možini podpore niso izrazili niti novinarji, ki so se v času prejšnje vlade tako goreče borili za svobodo novinarskega poročanja. Ravno tako bi se v času prejšnje vlade na veliko problematiziral sklep, ki ga je nedavno v zvezi s Kolektivno pogodbo sprejela nova uprava. Vodstvo bi se namreč kritiziralo v smislu, da očitno pripravlja teren za kadrovske rošade. O vsem skupaj pa bi bila najverjetneje sklicana tiskovka, oglasila bi se zgrožena politika z levega pola, prišlo bi do štrajka novinarjev, morda bi se v znak protesta vdrlo v kakšen studio, ravno tako pa bi se o dogajanju seveda obvestilo Bruselj. O vsem bi bila seveda obveščena podpredsednica Evropske komisije Vera Jourová, ki ne bi šparala z zaskrbljenimi opozorili, ki bi jih izrekla na sklicani tiskovni konferenci o svobodi medijev, ta pa bi ravno tako najverjetneje napovedala svoj obisk v Sloveniji. Jourová seveda sedaj “čudežno” molči in ni zaskrbljena. Tako pač je, ko pride do “osvoboditve” javne televizije, ki bi sicer morala predstavljati televizijo vseh državljank in državljanov ne glede na politično prepričanje ali katerokoli drugo prepričanje. Merila so pač sedaj povsem drugačna, kritika mnenja večine pa povsem nezaželena.