Piše: Vida Kocjan
Število nezakonitih prehodov južne državne meje se je začelo izrazito povečevati po objavi Roberta Goloba pred volitvami spomladi letos, da bodo slovenske meje za migrante z njegovo izvolitvijo odprte.
Število nezakonitih migrantov se je nato že aprila podvojilo, takšen trend se je nadaljeval tudi v naslednjih mesecih. Avgusta in septembra pa je opazen še izrazitejši skok. Avgusta je bilo povečanje obravnavanih nezakonitih migrantov v primerjavi z avgustom lani kar 2,2-kratno, za september pa kaže, da bo povečanje približno trikratno. Zelo zgovoren je tudi podatek, da je bilo letos do konca avgusta zabeleženih nad 13 odstotkov več vdorov migrantov na slovensko ozemlje kot v celotnem lanskem letu.
Trend strmo narašča
Razmere so na meji kaotičnega. Na to, da trend števila nezakonitih prehodov strmo narašča, opozarja tudi policija. Slednja del problematike sicer pripisuje zlorabam ugodnega vizumskega režima pri vstopanju v Srbijo, od koder nezakoniti migranti nadaljujejo pot proti državam Srednje Evrope. Vendar pa je tudi to lahko posledica Golobovega povabila. Glavne poti nedovoljenih migracij potekajo proti območju Policijske uprave Koper in Policijske uprave Novo mesto. Slednja zajema Dolenjsko, Belo krajino in Posavje. Iz dnevnih poročil je razvidno, da nezakonite migrante tihotapci in različne nevladne organizacije usmerjajo predvsem na območje Posavja.
Migrantov ne vračajo več
Za čas Golobove vlade je tudi značilno, da prijetih migrantov večinoma ne vračajo več na hrvaško stran, to je v državo, od koder so nezakonito vstopili v Slovenijo. Prijeti migranti policiji praviloma takoj izrazijo namero podaje prošnje za mednarodno zaščito, na podlagi česar jim mora policija dati vso potrebno oskrbo. To pomeni, da morajo poklicati prevajalce, opraviti popis, izpolniti veliko število obrazcev in jim omogočiti dostop do zdravstvene oskrbe pa tudi prehrane. Na koncu pa jih morajo odpeljati v Azilni dom v Ljubljano. Gre za veliko obremenitev policistov in veliko obremenitev davkoplačevalcev. Policija navaja, da je število nezakonitih migrantov, ki izrazijo namero za pridobitev azila, skoraj štirikrat večje kot lani.
Trend se krepi
Letošnji trend naraščanja števila nezakonitih migrantov, ki izrazijo po pridobitvi mednarodne zaščite, se še krepi. Posebno po aprilu, to je mesecu državnozborskih volitev, na katerih je zmagala Golobova stranka Gibanje Svoboda. Policija navaja, da se je povečalo predvsem število afganistanskih državljanov, da pa se njihov delež v strukturi zmanjšuje. Navajajo, da se je struktura prosilcev za državljanstvo letos močno spremenila, pojavljajo se (domnevni) državljani držav, ki se v letu 2021 skoraj niso pojavljali. Policija navaja, da tisti, ki izrazijo namero podati prošnjo za mednarodno zaščito, po oskrbi in nastanitvi v slovenskih azilnih kapacitetah v veliki večini nadaljujejo pot v svoje ciljne države. Več ne razkrivajo, dejstvo pa je, da se bodo zadeve po zadnjih volilnih izidih v Italiji močno spremenile. Nadzor na meji je poostrila tudi Avstrija. Vse to pomeni, da se bodo ti migranti lahko znova znašli v Sloveniji, da jih bosta državi vrnili tja, kjer so bili po vstopu v schengensko območje prvič popisani.
Na nevzdržno stanje na področju migracij že ves čas te vlade opozarjajo v SDS, največji opozicijski stranki. Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar pa se jim posmehuje in jim jasno sporoča, da svoje migracijske politike ne namerava spremeniti.
Interpelacija zoper Bobnarjevo
Zato so v poslanski skupini SDS prejšnji teden zoper Bobnarjevo v parlamentarni postopek vložili interpelacijo. Razloge so strnili v štiri poglavitne točke. Bobnarjevi očitajo zlorabo funkcije, zavajanje javnosti glede migracij in odstranitev zaščitne ograje na južni meji, kar ima tudi varnostne in politične posledice. Nadalje ji očitajo nedosledno izvajanje zakonov, samovoljno, malomarno opravljanje dela in opustitev dolžnostnih ravnanj. Vse to in pa druga dejanja ter stališča ministrice Bobnarjeve pri izvrševanju politične funkcije je povzročilo nezaupanje v njeno delo.
V SDS Bobnarjevi očitajo tudi opustitev dolžnostnega ravnanja priprave strokovnih podlag pred začetkom odstranjevanja zaščitne ograje na južni meji Slovenije ter zavajanje javnosti v zvezi s tem.
Očitajo ji tudi opustitev dolžnostnega ravnanja in zavajanje javnosti v zvezi s pravočasnim zbiranjem informacij in zaščito dokaznega gradiva v zvezi z indici posilstev in mučenja ter drugih oblik spolne zlorabe mladoletnic in odraslih oseb ob dogajanju, povezanem s skupino okoli Fotopuba. Gre za znani primer Romana Uranjeka in Dušana Smodeja v povezavi z levičarskimi krogi, kjer je policija očitno storila napake pri zbiranju ustreznih dokazov za zlorabe. Bobnarjeva pa se je s svojo pojavo pred Fotopubom pred dnevi celo postavila na stran tistih, ki bi lahko bili osumljeni za to.
Kot četrto točko so v SDS navedli dejanja Bobnarjeve, povezana z volitvami za predsednika države, ki so privedla do očitne neenakosti pred zakonom. Gre za primer Nataše Pirc Musar, kandidatke za predsednico države, ki ji je Bobnarjeva kot ministrica omogočila posebne ugodnosti pri zbiranju podpisov podpore za vložitev kandidature.
Odstranjevanje ograje velika neumnost
Besedilo vložene interpelacije zoper Bobnarjevo je na novinarski konferenci predstavil poslanec Branko Grims. Med drugim je izpostavil, da so se zaščitne ograje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije izkazale za najboljšo preventivno obliko zaščite držav pred vdorom nezakonitih migrantov. Spomnil je, da je bila v zadnjem obdobju dokončana zaščitna ograja v skupni dolžini več kot 1400 km med Poljsko in Belorusijo. Po vseh dosegljivih informacijah se je po dokončanju ograje število ilegalnih migrantov iz Belorusije zmanjšalo na praktično nič.
Za Poljsko je ograjo dokončala Litva in prav tako poroča o izjemno dobri doseženi zaščiti pred vdori nezakonitih migrantov. Latvija ograjo pospešeno gradi, prav tako tudi nekaj drugih držav. Samo v Sloveniji ministrica za notranje zadeve zaščitno ograjo odstranjuje, namesto da bi preprečevala vdore migrantov na ozemlje Slovenije in zagotavljala varnost ter zakonitost v državi. Grims je opozoril, da se Bobnarjeva v zadnjem obdobju ukvarja s pripravami na »integracijo« nezakonitih migrantov. To počne na podlagi koncepta »multikulturnosti«, čeprav to sploh ni njena pristojnost in je od tega koncepta na koncu odstopila celo njegova nekdanja največja zagovornica Angela Merkel, ki je morala priznati, da je koncept povsem zgrešen, nevaren in da nikjer ne deluje.
Interpelacija zoper Fajonovo
Poslanska skupina SDS je prejšnji četrtek, 22. septembra, vložila interpelacijo tudi zoper Tanjo Fajon, ministrico za zunanje zadeve, podpredsednico Golobove vlade in predsednico stranke SD. Očitajo ji zlorabo diplomatsko-konzularnih predstavništev Republike Slovenije zaradi selektivnega zbiranja podpisov podpore volivk in volivcev za podporo kandidatki za volitve predsednika Republike Slovenije. Tudi tu gre za primer kandidatke Nataše Pirc Musar. V SDS navajajo, da je Fajonova s takšnim delom ustvarila neenakost pred zakonom. Fajonova je namreč dosegla zamenjavo slovenskega veleposlanika v ZDA Toneta Kajzerja. V SDS pa navajajo, da je pri tem kršila je 17. člen Zakona o zunanjih zadevah, ker z namero o odpoklicu niso prej seznanili predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. To je povzročilo izgubo zaupanja v institucije pravne države in v funkcijo ministrice za zunanje zadeve. Vrhunskemu kariernemu diplomatu Kajzerju je Fajonova očitala, da je razkril dopis, s katerim je ministrstvo za notranje zadeve diplomatska predstavništva v tujini prek elektronske pošte naložilo, naj slovenskim državljanom dajo naslov Nataše Pirc Musar za zbiranje podpisov. Pri tem ni šlo za nobene tajne podatke, ki bi jih Kajzer morda lahko razkril. Šlo je le za samovoljo Fajonove in posledično Golobove vlade, saj Kajzer velja za kader blizu SDS, za veleposlanika Slovenije v ZDA pa je bil imenovan v času vlade Janeza Janše. Odpoklic Toneta Kajzerja je nato podpisal tudi predsednik države Borut Pahor, a je ta podpis pozneje obžaloval. Menil je, da je šlo pri odločitvi za odpoklic veleposlanika Kajzerja za nesorazmeren ukrep, saj kršitev predpisa ni imela neposrednega škodljivega vpliva na slovenske zunanjepolitične interese.
OKVIR
»Ministrica je bila nekoč v ožji ekipi tistih, ki so vseskozi zagovarjali postavitev ograje«
Aleš Hojs, nekdanji minister za notranje zadeve, o odstranjevanju ograje na slovenski južni meji: »Odstranjevanje ograje po mojem mnenju ni zraslo na zelniku Tatjane Bobnar. Sledi obljubam, ki jih je v predvolilnih nastopih dajal predsednik vlade, ki pa strokovno za take odločitve gotovo ni usposobljen. Ministrica je bila nekoč v ožji ekipi tistih, ki so vseskozi zagovarjali postavitev ograje. Sedaj je zaradi višjih interesov primorana govoriti drugače. Izjave o tem, da ograje ne ustavljajo pot migracijam, pa so deplasirane. Tudi nobenih resnih strokovnih podlag ali analiz nimajo za odstranitev ograje. Nasprotno. Še meseca aprila letos je delovna skupina, ki jo je vodila Vojaška varnostno-obveščevalna služba, pripravila obširno analizo s predlogi ukrepov, v kateri so predlagali postavitev dodatnih odsekov z ograjo varovane južne meje.«
Ministrica Tatjana Bobnar se bolj kot z varnostjo državljanov in države ukvarja s pripravami na »integracijo« migrantov, čeprav to sploh ni njena naloga.
Branko Grims, poslanec SDS, je predstavil razloge za interpelacijo zoper Bobnarjevo in opozoril na številne nevarnosti, ki pretijo državi, Bobnarjeva pa se temu posmehuje.
Zunanja ministrica Tanja Fajon si je interpelacijo zaslužila s kršenjem pravil pri protežiranju ene od kandidatk za predsednico države in z nezakonitim odpoklicem veleposlanika Kajzerja. Fajonova velja kot nedelavna in nesposobna zunanja ministrica.
Marjan Šarec, minister za obrambo, naj bi bil eden od skorajšnjih interpeliranih ministrov. Razlog: odpoved vojaških vozil boxer, s čimer slovenske vojake spravlja v veliko nevarnost, Slovenijo potiska iz Nata, davkoplačevalcem pa zaradi izplačil pogodbene kazni povzroča veliko gmotno škodo.
