20.4 C
Ljubljana
sreda, 24 julija, 2024

Protest delodajalskih organizacij zoper zakon o dolgotrajni oskrbi, ki vodi v zmanjšanje konkurenčnosti gospodarstva

Piše: Nova24TV.si

S 54 koalicijskimi glasovi za in 24 opozicijskimi proti je bil sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi. Začel se bo izvajati s 1. januarjem 2024, leto dni kasneje od predvidenega datuma začetka izvajanja zakona prejšnje vlade, ki ga je Golobova vlada ustavila, češ da ta ni bil izvedljiv. Ne le, da bo novi zakon siromašil upokojence, pod vprašaj se postavlja tudi izrazito slabo premišljene navedbe v zakonu, ki bodo še znižale prejemke določenih in s tem znižale tudi kakovost oskrbe upokojencev.

“Za približno enak obseg storitev, kot jih je uzakonil veljavni zakon, uvaja zakon, ki ga obravnavamo danes, nov davek, nov prispevek, ki ga bodo morali plačevati vsi,” je poslanec SDS Zvone Černač izpostavil ključno razliko v novem zakonu. V sprejetem zakonu o dolgotrajni oskrbi se izpostavlja uvedba prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki ga bodo po zakonu jemali tudi upokojencem iz neto pokojnin. Prav ste slišali. Ne le da bodo dodatno jemali upokojencem, hkrati se bo zaradi pomanjkljivosti zakona znižala tudi kakovost njihove nege, saj bo novi zakon še nižje vrednotil delo zdravstvenih delavcev.

Novi zakon o dolgotrajni oskrbi je po mnenju opozicijske SDS slaba kopija zakona, katerega izvajanje je aktualna vlada ustavila, saj so kategorije upravičencev in storitve identične ter domnevne novosti, kot je denimo e-oskrba, že obstajajo in se že izvajajo pri 5000 upravičencih. Golobova koalicija pa je pred letom dni z lažno utemeljitvijo, da se zakona ne da izvajati, sprejela zakon, ki je za leto dni ljudem pravice, ki izhajajo iz zakona o dolgotrajni oskrbi, vzel oz. zamrznil. Po letu dni so prišli z novim zakonom in to po postopku, ki velja za sprejemanje zakonov v vojnih razmerah, so še izpostavili v SDS. Poslanec SDS Zvone Černač meni, da je edina ključna razlika nov prispevek, ki obremenjuje vse državljane. Za početje vlade ni razumskega razloga, gre za revanšizem in politično sovraštvo z namenom uničenja vsega, kar je storila predhodna vlada pod Janezom Janšo.

Delo v institucijah bo slabše plačano, kakovost storitev pa nižja
Kar pa Golobova vlada ni izpostavila, potem ko se je odločila, da upokojencem vzame še dodatni denar, je to, da bo sicer lahko oskrbovanec skrbel zanje in bo za to prejel določeni prispevek. Za zdravstvene delavce  pa bo, kot je zapisal zapisal ekonomist Matej Lahovnik na Twitterju, “delo v institucionalni zdravstveni negi slabše plačano, čeprav skrbijo za večje število pacientov, da o nadzoru ne govorimo”, torej se bo še dodatno znižala kakovost storitev za upokojence. To je izpostavil tudi zdravnik in predsednik sindikata Družinskih zdravnikov dr. Igor Muženič, ki je zapisal “medicinska sestra, ki ima dva ostarela starša, bo po novem 1,5-krat več zaslužila, če bo skrbela zanju, kot če bi delala v zdravstvu. Zdravnik specialist pa bo imel približno 30 odstotkov nižjo plačo, če se odloči enako. Le kaj bi lahko šlo narobe?”

 

Černač: Edina ključna razlika je nov davek
Kot je pojasnil Černač, aktualna vlada trdi, da novi zakon daje večji poudarek oskrbi na domu, veljavni pa v institucionalnih oblikah varstva. To ne drži, kot tudi ne drži, da novi zakon uvaja oskrbovalca družinskega člana, ki je bil uveden že z veljavnim zakonom. “Za približno enak obseg storitev, kot jih je uzakonil veljavni zakon, uvaja novi zakon nov prispevek, ki ga bodo morali plačevati vsi: zaposleni, kmetje, samostojni podjetniki, upokojenci. Vsem tem boste vsako leto iz njihovih žepov pobrali dodatnih 620 mio evrov, pri povprečni plači to pomeni 520 evrov letno,” je izpostavil. Če bi lani delo nadaljevala prejšnja vlada, bi se zakon izvajal že več kot pol leta, upravičenci bi že uživali pravice, za katere jim ne bi bilo treba plačevati nobenega novega davka, njihovi žepi torej ne bi bili siromašnejši za 620 mio evrov. Zakon uvaja doplačilo za posamezne storitve v višini 10 oz. 20 odstotkov.

Zakon tudi spreminja koncept izvajanja, saj kot t. i. vstopno točko določa centre za socialno delo, kar pomeni dodatne zaposlitve, dodatno birokratizacijo in dodatne stroške. Novi zakon v primerjavi z veljavnim tudi zmanjšuje nabor izvajalcev storitev dolgotrajne oskrbe. Minister pravi, da bodo oskrbovanci v domovih za starejše plačevali samo hotelski del storitev, vendar to ni nič novega, ker to določa že veljavni zakon, novo po vašem zakonu pa je, da bodo plačevali še 10 odstotkov vrednosti storitve kot lastno udeležbo in en oz. dva odstotka davka od prejemkov, česar veljavni zakon ne predvideva. Nov zakon še podaljšuje uveljavitev pravic iz dolgotrajne oskrbe, ki so bile uzakonjene pred dvema letoma, in dodatno posega v žepe ljudi, saj se bo iz novega davka letno nateklo 620 mio evrov od tega, iz žepov upokojencev in njihovih pokojnin 70 milijonov evrov letno.

Pred dobrima dvema letoma je vlada, ki jo vodila SDS oz. Janša v okviru Načrta za okrevanje in odpornost določila ureditev dolgotrajne oskrbe kot enega od pogojev za koriščenje 1,5 milijarde evrov nepovratnih evropskih sredstev. EK je načrt potrdila 1. 7. 2021, zakon o dolgotrajni oskrbi pa je DZ v mandatu prejšnje vlade sprejel decembra 2021 in to po več kot 20 letih neuspešnih poskusov in več kot 100 verzijah zakona. Zakon o dolgotrajni oskrbi bi se moral začeti uporabljati s 1. januarjem letos torej pred dobrega pol leta. In bi se tudi začel uporabljati, upravičenci pa bi bili že v letošnjem letu upravičeni do pravic, ki so bile v tem zakonu uzakonjene, če bi vlado vodila SDS.

Reprezentativne delodajalske organizacije glede Zakona o dolgotrajni oskrbi: dodatnim finančnim obremenitvam se bomo zoperstavile

Odzvale so se tudi delodajalske organizacije. V izjavi so zapisale, da se bodo zakonu zoperstavile. Njihovo izjavo objavljamo v celoti.

“Reprezentativne delodajalske organizacije, članice ESS, ostro protestiramo ob včerajšnjem sprejemu Zakona o dolgotrajni oskrbi v Državnem zboru RS brez predhodnega soglasja socialnih partnerjev glede financiranja dolgotrajne oskrbe. Zakon pomeni dodatno obremenitev za slovensko gospodarstvo, kar je povsem nesprejemljivo. Vodi v nadaljnje zmanjšanje njegove konkurenčnosti in lahko posledično ogrozi številna delovna mesta. Reprezentativne delodajalske organizacije se bomo finančnim obremenitvam delodajalske strani zoperstavile s predlogom veta v Državnem svetu RS.
V Zakonu o dolgotrajni oskrbi sprejete obremenitve za dolgotrajno oskrbo dodatno obremenjujejo gospodarske družbe, kljub temu da je skupna prispevna stopnja delavcev in delodajalcev že sedaj med najvišjimi v Evropski uniji. Na to smo delodajalske organizacije, članice ESS, opozorile že v fazi obravnave predloga zakona na Ekonomsko-socialnem svetu. Ponovno izpostavljamo, da se strinjamo s potrebo po sistemski ureditvi dolgotrajne oskrbe, vendar pa mora biti ta financirana v okviru obstoječih prispevnih stopenj, nikakor pa ne z dodatnimi obremenitvami delodajalcev.Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije se bomo določbam glede financiranja dolgotrajne oskrbe postavile po robu s predlogom veta v Državnem svetu RS. Vztrajali bomo, da se financiranje dolgotrajne oskrbe začasno ohrani v skladu z določbami trenutno še veljavnega zakona. Najkasneje do 30. junija 2025 pa se mora v okviru pogajalske skupine ESS pripraviti kompromisna rešitev v posebnem zakonu, ki bo uredila vire financiranja dolgotrajne oskrbe.Če se bo dosedanja praksa kršitev pravil socialnega dialoga nadaljevala še naprej, bomo reprezentativne delodajalske organizacije razmislile tudi o izstopu iz Ekonomsko-socialnega sveta.”

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine