Pregled leta – 1. del: Od zgodovinskega obiska Janše v Kijevu, do zmage svobode samo za nekatere

Piše: Sara Kovač (Nova24tv)

Začetek leta je postregel z ugrabitvijo stranke ZDej Jureta Lebna, ki se je preimenovala v Gibanje Svoboda. Bila je to in je še stranka brez programa in ljudi, vodenje pa je takrat prevzel malo poznani Robert Golob. Strici so namreč tedaj ugotovili, da je premalo časa za ustanavljanje nove Golobove stranke, zato so ugrabili stranko Lebna in jo preimenovali.

V oddaji Pregled leta na Nova24TV je voditelj Aleksander Rant spomnil na dogodke, ki so zaznamovali prvo polovico letošnjega leta (od januarja do junija). Naslednji del pa bo na sporedu v četrtek.

Lebnova stranka je bila ustanovljena in prevzeta samo z namenom preprečitve zmage pomladnim strankam. Izkazalo se je, da je program skop in nedodelan: malo zeleni, uredili naj bi zdravstvo in okrepili medgeneracijski dialog. Če je tedaj Robert Golob deloval medlo, pa je podpredsednica in nekdanja sodnica Urška Klakočar Zupančič lestvico postavila še nižje. V Gibanju Svoboda bodo jasno povedali, kaj državljani lahko in česa ne. “Zavzemali se bomo za spoštovanje, za svobodo, demokracijo in za ponovno vzpostavitev vladavine prava. Zavzemali se bomo za vključujočo družbo z jasno začrtanimi mejami, kaj je dovoljeno in kaj ne,” je namreč povedala.

Tedaj je Golob napovedal, da v strankah KUL-vidijo svojega naravnega zaveznika. “Verjamemo, da če hočemo priti do svobode, kar je naš glavni cilj, moramo sodelovati z vsemi tistimi, ki spoštujejo iste vrednote: spoštovanja, sodelovanja in solidarnosti, zagotovo pa ne sovraštva,” je dejal. Kakorkoli, z izjavami je Klakočarjeva pokazala, da je sovraštvo ne pa sodelovanje, glavno gonilo te stranke. Nato se je Gibanje Svoboda sestalo s predsedniki strank-KUL-a, kjer so sklenili naslednje: za vsako ceno zmagati na volitvah. Niso pa se strinjali o ničemer, tudi programa niso uspeli uskladiti. Sedanji sistem odziva za pomoč ljudem je Golob ocenil kot popolnoma napačen, povedal je, da obstajajo boljši načini, kako doseči tiste, ki dejansko potrebujejo pomoč. A niso našli načina, kako pomagati ljudem v stiskah. Priznal je tudi, da organi niso formirani, a jim je to treba oprostiti po besedah Goloba, ker je stranka nova. “Prepričljiva zmaga na volitvah. To je končni cilj, vse ostalo mora biti temu podrejeno,” je dejal Golob.

Ogradili so se od stricev, nato je prišel Janković
Nato so v gibanju sestavili program, našli kandidate, ki bodo kandidirali na volitvah. Klakočar Zupančičeva je  napovedala kadrovske čistke v policiji kar kot točko programa. “Policija, ki se je ljudstvo boji, ne izvršuje svojega temeljnega poslanstva, zato ji moramo vrniti to poslanstvo in odpraviti škodljive kadrovske ukrepe trenutne vlade, posebej na vodilnih mestih,” je povedala. Nato je Golob povedal, da nimajo stricev iz ozadja, na oder je prišel Zoran Janković, človek, ki je sinonim za sile, ki delujejo izven okvirov pravne države. Popolnoma je podprl Golobovo stranko.

Ni šlo brez pravosodne sramote
Prva polovica leta nam je postregla tudi s pravosodno sramoto. V nekaterih medijih so se pojavili dvomi o ustreznosti izobrazbe in pogojev, pod katerimi je vrhovni sodnik Branko Masleša opravil pravosodni izpit, ki predstavlja osnovo za opravljanje sodniške službe. Masleša se je iz tedna v teden bolj zapletal pri dokazovanju svoje diplome in pravosodnega izpita. Namesto da bi ta svoja dokazila pokazal, je prišlo do neprimerne komunikacije z javnostjo.

“Vprašanje obstoja diplom sodnikov je, upoštevajoč zakonsko predpisan postopek izvolitve, v katerem se presoja izpolnjevanje pogojev za zasedbo sodniškega mesta, odveč. Vrhovni sodnik bo glede zapisanih neresnic vložil tožbo. Znesek odškodnine bo nakazal v dobrodelne namene,” je izjava, ki so jo posredovali s strani Vrhovnega sodišča RS. S svojim zapisom so tako celo dali vedeti, da bo Masleša dobil tožbo. Tvit je obsodil tudi Sodni svet RS, ki med drugim skrbi za zagotavljanje kakovosti dela sodnikov, sodišč in javnega ugleda sodstva. Zgovorno pa je bilo poročanje osrednjih medijev, ki so poročali z zamudo in brez navdušenja, drugače kot v primeru Branka Simonoviča, ki je doživel silovit napad. Kakorkoli, na koncu pa je pravosodje zgodbo pometlo pod preprogo.

Janša kot prvi državnik s kolegoma odšel v Kijev
Treba je omeniti tudi rusko agresijo na Ukrajino, ki je izbruhnila konec februarja. Ta je zaznamovala ves svet, tudi Slovenijo. Na ukrajinsk0 stran se je pri nas nedoumno postavil nekdanji premier Janez Janša, javnost pa je organizirala tudi shod v podporo Ukrajini, Janša pa je bil prvi državnik, ki je šel skupaj z dvema kolegoma podpreti Ukrajince v Kijev.

V prvih mesecih letošnjega leta smo tudi izvedeli, da sistemska korupcija v zdravstvu ni prisotna le v zavodih, pač pa da njeno izkoreninjenje ovirajo tudi nekateri uradniki na ministrstvu. SDS je bila zato priseljena vložiti zakon o referenčnih cenah v zdravstvu v Državni zbor RS, čeprav je imela oblast. Vemo namreč, da se je medicinski material namenoma preplačevalo na škodo davkoplačevalcev. To je bilo ugotovljeno na primeru žilnih opornic in kolčnih protez. Blaž Mrevlje je trenutni sistem poimenoval kriminal, namen novega zakona pa je bil sistem referenčnih cen, ki bi onemogočal izbiro le enega ponudnika.

Prišel je tudi čas razpisa volitev, Janševa vlada, čeprav je oblast prevzela na sredini mandatnega obdobja, je mandat zopet izpeljala do konca. Borut Pahor je lahko tako po dolgem času spet razpisal redne volitve, 24. aprila.

Na javni hiši je bilo v prvi polovici leta pestro. Nekaj deset novinarjev, ki je nekoč imelo neupravičene privilegije zaradi povezav s politiko, te pa je sedaj izgubilo, je pričelo stavkati, češ da se kršijo novinarski standardi in uničuje javni servis. Daleč od resnice so bile navedbe stavkajočih, sploh v luči tega, da 95 odstotkov ostalih zaposlenih nad vodstvom ni imelo pripomb. Vodja koordinacije novinarskih sindikatov na javni RTVS Helena Milinković je vztrajala, da naj bi bil RTVS že dve leti v odnosu nasilja. “Nasilje doživljamo zaposleni vsakodnevno, odkar je vladajoči prevzel vodenje države, RTV deluje kot ženska v nasilnem odnosu, ki jo ves čas tepejo,” je namreč dejala. Dali so tudi vedeti, da jih moti imenovanje dolgoletnega novinarja nacionalke Igorja Pirkoviča na mesto v. d. urednika uredništva za nove medije na MMC RTV Slovenija, ukinitev Studia City. Dali pa so vedeti tudi, da jih je j***** več.

Vlada Janeza Janše se je pred iztekom mandata odpravila po vseh slovenskih regijah, kjer so poslušali pritožbe in pripombe ter predstavljali uspehe vlade, ki jih ni bilo malo. Ker so že tedaj dragi energenti predstavljali problem, sploh pri podjetjih, ki potrebujejo veliko elektrike in plina, je podjetnike zanimalo, če bo vlada pomagala pri zniževanju cen. Vlada je za razliko od te imela posluh. “Sredstva za financiranje te vrzeli bomo vzeli iz teh viškov, ki se ustvarjajo, ker slovenski proizvajalci električne energije zaračunavajo po višji ceni. Ker so podjetja v glavnem državna, bomo ta sredstva preusmerjali. Vlada bo intervenirala, dokler bo potrebno,” je med drugim v zvezi s tem povedal Janša. Ta vlada je sicer v vseh občinah in regijah zagnala projekte. Danes ni kraja, kjer se ne bi gradilo, načrtovalo, vlagalo.

V času pred volitvami ni šlo brez afer v zvezi z Golobom
Pred volitvami v aprilu so izbruhnile mnoge afere, ki so predsednika Gibanja Svoboda povezovale s spornimi posli na Balkanu. Gospod 15-odstotkov je bil varen, saj ga slovenska medijska krajina ni napadala. Še več, vsi največji mediji so zgodbe o njegovih rabotah preprosto zamolčali. Golob je čez noč postal glavni izzivalec trenutne koalicije. Mediji, ki jih obvladuje globoka država, so ga lansirali kot izjemnega strokovnjaka, nadpoštenjaka in seveda kot nov obraz. Bil je vse prej, kot to: bil je sekretar v vladi LDS, ki je moral zaradi spornih poslov zapustiti svoje mesto. Politika ga je nato parkirala v državno gospodarstvo, ki velja kot parkirišče odsluženih, a še vedno lojalnih kadrov.

Spomnimo. Planet TV v javnost spravil zgodbo, da naj bi se Golob želel mastiti tudi na račun Bosancev. Razkrili so posnetek iz leta 2009 – na katerem se Nihad Spahalić, Golobov človek, pogovarja s Safetom Oručevićem, nekdanjim poslancem in županom Mostarja, in sicer o provizijah in lastniških deležih pri poslu gradnje dveh hidroelektrarn na Neretvi. Afera, ki so jo v Bosni poimenovali “energetska mafija”, je bila tam ena odmevnejših afer, v Sloveniji pa ni požela večjega zanimanja. Spahalić je kljub propadu posla prodal svoj delež tik pred zatonom Istrabenzu za neverjetnih 15 milijonov evrov. S tem se je pokazalo, da Golob nedvomno ni brezmadežni poštenjak.

Ljudje so volili eksperiment
Nato pa je prišel zadnji petek pred volitvami in volitve same. Slavilo je Gibanje Svoboda. Že kmalu po zaprtju volišč je Golob napovedal izključevalnost drugače mislečih strank in posameznikov. Ker je bilo stranki Levica dodeljenih le pet mandatov, je Luka Mesec ponudil odstop. Poraženke volitev so bile SAB, LMŠ in DeSUS, ki niso prestopile parlamentarnega praga.

Žal se je hitro pokazalo, da bo Golobova vlada nekaj povsem drugega, kot so bile predvolilne napovedi: ne bo preboja in uspeha, ampak pot v izčrpavanje gospodarstva in ideološke ukrepe po meri levice. Na začetku je dal Golob ob začetku dogovarjanja s SD in Levico vedeti, da bodo izbrana imena na ministrskih funkcijah strokovna. Potem pa je postalo jasno, da bo denimo minister za obrambo postal Marjan Šarec. Delodajalci in podjetniki so bili zgroženi nad koalicijsko pogodbo, zato kritik ni manjkalo.

Premier Golob na dan, ko je postal premier, ni znal povedati nič uporabnega. Delil je le upanje, da bo pod njegovo vladavino bolje. “Ljudje pričakujejo upanje. Ljudje ne zahtevajo nič drugega kot to, da bodo lahko upali, da je prihodnost lepša,” je rekel. Ko socialist ljudem obljubi svobodo, zagotovo dobijo diktaturo. Tak vtis je lahko človek dobil, ko se je glasovalo o novem predsedniku vlade. Urška Klakočar Zupančič pa je kaj hitro pokazala, da ji za pravila ni prav nič mar, zakon in razlago pravil je vzela v svoje roke.

Nato so prišli prvi ukrepi nove vlade, brutalno kadrovanje in poslabšanje standarda ljudi. Golobova strahovlada je najprej izdelala sezname nezaželenih, nato pa s prvim ukrepom za pomoč ljudem izjemno podražila bencin in dizel. Marsikdo je že takrat nehal plesati. Govorili so, da prihaja svoboda, in je, a le za tiste poklicane, njihove, zveste, za ostale sankcije, seznami. Nič manjša diktatura se ni dogajala v hramu demokracije. Svobodnjaki so navdani z oblastno močjo začeli serijsko kršiti poslovnik in omejevati svobodo govora v Državnem zboru RS. Opozicija ni smela reči niti besedice, temu so rekli ljudska volja.