Piše: Mitja Iršič
Mnogi ljudje, ne le na desnici, ampak tudi na sredini, se že sprašujejo, kam spada Anže Logar. Če ga nekateri povsem brez dejanske osnove označujejo za Janšev satelit, so njegova dejanja bolj videti, kot da bi rad postal novi obraz levice. Vedno več indicev nakazuje na to, da bi rad prevzel žezlo Roberta Goloba – le spomnimo, da je v intervjuju z Marcelom Štefančičem podprl skrajno levo Kamalo Harris za predsednico ZDA. Takrat je marsikdo preslišal še pomembnejše stališče: Logar podpira tudi nepremičninski davek!
“Seveda!” je Anže Logar odgovoril na vprašanje, ko ga je Marcel Štefančič vprašal, če je za nepremičninski davek. Takrat je bilo vprašanje še abstraktno, zdaj ko Goloba vlada dejansko pripravlja nepremičninski rop prebivalstva, s katerim bi krpala milijardno luknjo, ki jo je zvrtala z reformo javnega sektorja, pa je vprašanje veliko bolj aktualno. Dobilo je obris resničnosti – do zdaj se je namreč verjelo, da si niti nobena leva vlada ne bo upala tako drastično poseči v že tako zelo obdavčeno premoženje državljanov. Vlada, ki nima česa izgubiti, pa je nevarna.
Koalicija nad nepremičnine
Spomnimo, po doslej znanih podatkih se bo obdavčitev druge in nadaljnjih nepremičnin povečala za 20-krat, davek pa bodo izračunali od vrednosti nepremičnine, kot je to izračunala Geodetska uprava RS (Gurs). Zakon naj bi predvidoma začel veljati prihodnje leto, možno pa je tudi, da bo koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) zakon sprejela, veljati pa bo začel z zamikom – enkrat v prihodnjem obdobju, po naslednjih volitvah na primer. Vladajoči sicer navajajo, da bo nepremičninski davek “razbremenil plače”. Vendar pa okoli 200 milijonov evrov letno, kolikor naj bi dodatno pobrali davka, ne more bistveno vplivati na davke in prispevke iz plač. Zato so takšne trditve demagogija oz. zavajanje.
Kakšen nepremičninski davek podpira Logar, je nepomembno
Logar sicer sam ni podrobno razložil, kakšen davek na nepremičnine podpira, in če bi se ta davek obračunaval ob boku davka na stavbna zemljišča – kar je tudi ena od njegovih značilnosti, s katero se želi prodati volivcem kot nekakšen “novi Pahor”, brez jasnih stališč in s potrebo biti všečen vsem.
V resnici pa je dokaj nerelevantno, v kakšni obliki bi obdavčil nepremičnine, pomembno je predvsem, da tako namero podpira. Obdavčitev nepremičnin v državi, kjer država že z obstoječo obdavčitvijo pobere več kot polovico zasluženega, je povsem nekompatibilna s kakršnimkoli ekonomskim liberalizmom, ki ga Logarjevi Demokrati podpirajo v svojem splošnem političnem programu. Gre za davek, ki v resnici pomeni postopno nacionalizacijo zasebnega premoženja, sploh za tiste najrevnejše, ki so podedovali kakšno stanovanje. Kot je razložil bivši direktor Fursa Ivan Simič, predlog vlade pomeni, da bo lastnik v času življenja moral računati na dvojno kupnino. Prvo bo dal za nakup nepremičnine, drugo pa državi preko davka, zato ker ima to nepremičnino.
Profiliranje Logarja
Zdaj je že jasno, da je Anže Logar, poslanec in minister SDS, in Anže Logar, predsednik novonastale stranke Demokrati, kot dr. Jeckyl in mr. Hyde – se pravi kot razdvojena osebnost brez skupnega leitmotiva politične ideologije. Če je bil prej desno-sredinska struja etablirane stranke, se zdaj pomika močno na levo v pozicije, ki jih običajno zasedajo slovenske leve (na videz) liberalne stranke in Socialni demokrati. Vprašanje pa je, če ima v tem političnem bazenu dovolj moči za nabiranje političnih točk, saj je konkurenca tam izredno močna, poleg tega pa je tam vedno glavni osrednji politični lik, ki ga kot novi obraz implantira globoka država na čelu z osrednjim igralcem slovenske levice Milanom Kučanom.
Se ponuja za novi obraz?
Jasno je, da se Logar z radikalnimi stališči, kot je podpora Kamali Harris in nepremičninskemu davku, močno oddaljuje od desno-sredinskega politika, katerega je dolga leta predstavljal v stranki SDS. Postopna represivna nacionalnizacija premoženja, ki jo novi davek predstavlja, pač ni desna politika. Hkrati pa se je zanimivo vprašati, kakšna je njegova politična strategija s takšnimi signali: kot rečeno, je na levici prevelika konkurenca za naravno pridobivanje volivcev. Volivce Robertu Golobu in (potencialno) Vladimirju Prebiliču lahko prevzame izključno, če ga podpre medijsko-politični konglomerat levice na čelu z “depolitizirano” RTV Slovenija, Pop TV in mediji, zbranimi pod dežnikom Martina Odlazka.
Se želi torej Logar stricem iz ozadja prodati kot naslednji novi obraz, ki bo zanesljivo še naprej širil dogmo kolektivizma in egalitarizma, kot vsi drugi do zdaj? Ali pa verjame, da lahko volivce na levi pridobiva po inerciji, čeprav poltibarometri zanekrat kažejo, da mu to ne uspeva?
Kakršnokoli taktiko je že ubral skupaj s svojimi strateškimi partnerji, je jasno, da se oddaljuje od sredine. Kar vzbuja dvome v to, da bi se sploh bil aktivno pripravljen pogajati za desno-sredinsko koalicijo, ki bi državo potegnila iz politične krize. Spomnimo, da je v preteklosti že dejal, da bo vstop v koalicijo pogojeval s tem, da je v koaliciji tudi vsaj ena leva stranka, čeprav smo do zdaj v Sloveniji imeli dolga leta povsem levih vlad, povsem desno pa le nekaj mesecev.
Vsekakor ga bo morala s pomikom na levo skrbeti tudi podpora desnega jedra, ki jo je do zdaj kot politik SDS imel. Vprašanje, koliko desnih volivcev si želi voliti za politika, ki podpira tiho nacionalizacijo in Kamalo Harris. Prehodi iz desne v levo politiko do zdaj nikoli niso bili poplačani z glasovi. Spomnimo se politikov, kot sta bila npr. Ciril Pucko in Ljudmila Novak, ki so se na koncu znašli na politični margini. Prehod z desne na levo je bolj dobičkonosen za politične operativce, kot sta Damir Črnčec in Jože P. Damjan, za ljudi v aktivni politiki pa se lahko konča pogubno.
