-1.1 C
Ljubljana
ponedeljek, 6 februarja, 2023

(VIDEO) Demokracija Magazin Tour v Ribnici: Jože Tanko, Rado Pezdir in Igor Omerza o vzporednem mehanizmu in velikih razlikah pri vodenju države

Danes je v Rokodelskem centru Ribnica potekala predstavitev knjige »Vzporedni mehanizem globoke države«, na kateri sta poleg avtorja knjige, mag. Rada Pezdirja, sodelovala tudi podpredsednik državnega zbora in dolgoletni poslanec SDS Jože Tanko ter publicist in raziskovalec Igor Omerza. Pogovor v okviru Demokracija Magazin Toura oziroma Vseslovenske turneje Založbe Nova Obzorja je vodil glavni in odgovorni urednik Demokracije Jože Biščak.

Rado Pezdir, ekonomist, je avtor številnih strokovnih in publicističnih člankov, napisal je knjigo »Slovenska tranzicija od Kardelja do tajkunov«, skupaj z Igorjem Omerzo pa tudi knjigo »Kriminalni temelji teritorialne obrambe in NLB«. V svoji najnovejši uspešnici »Vzporedni mehanizem globoke države« Pezdir na podlagi arhivskih gradiv opisuje delovanje udbo-partijskega vzporednega ekonomskega sistema, ki je v Sloveniji onemogočil zdravo tranzicijo.

Jože Tanko ima diplomo Biotehniške fakultete v Ljubljani, smer lesarstvo. V podjetju Inles je opravljal vrsto del, od pripravnika do direktorja družbe Inles Ribnica, d. d. Za poslanca SDS je bil prvič izvoljen leta 2000 in zatem tudi na vseh drugih volitvah. Je podpredsednik Državnega zbora RS, vodja poslanske skupine in član več delovnih teles. Aktiven je tudi v lokalni politiki; je mestni svetnik Ribnice, bil pa je tudi župan.

Ni vseeno, kdo vlada

Na  pogovornem večeru so najprej razpravljali o razliki med t. i. novimi obrazi in uveljavljenimi politiki. Med prejšnjo in sedanjo vlado Janeza Janše so bili na oblasti ljudje (Cerar, Bratuškova, Šarec) brez pravih notranjepolitičnih izkušenj, še bolj pa brez zunanjepolitičnih, je dejal Jože Tanko in dodal, da so zato delovali po inerciji, saj so vedeli, da brez ozadja nič ne morejo. Po drugi strani pa lahko na primeru Ukrajinske krize vidimo, kako deluje Janša – upal si je priti na dan s predlogi, vsi ga upoštevajo, praktično dnevno nastopa v svetovnih medijih … Ali lani poleti, ko je za Slovenijo izpogajal več evropskih sredstev in pod boljšimi pogoji. »Tako je to v praksi. Ni vseeno, komu se podeli mandat,« je poudaril Tanko.

Zatem so se dotaknili nedavno sprejetega zakona o dohodnini, ki mu je levica nasprotovala. Tanko je izpostavil kolektivni nastop sindikatov, ki so nasprotovali višjim plačam (!), kar veliko pove. »Je pa res, da je do višjih plač prišlo mimo sindikatov, niso se medsebojno utrujali na pogajanjih. Zdaj ljudje lahko vidijo, da se do višjih plač da priti tudi brez sindikatov,« je dejal in napovedal spremembe na tem področju, če bo SDS dobila še en mandat.

Mimo predpisov in mimo regulatorjev

Jože Biščak je omenil, da je ob prebiranju predloga »zakona za odpravo škodljivih posegov politike«, za katerega Inštitut 8. marec zbira podpise za referendum, dobil občutek, da s tem »nadzakonom« želijo vzpostaviti nekakšen vzporedni mehanizem. Kakšne so osnovne lastnosti vzporednega mehanizma, je vprašal poznavalca Rada Pezdirja. Ta je odgovoril: »Na kratko: Institucionalni vrhovi države vodijo politiko in upravljajo z institucijami na način, ki ni zakonit, reguliran in zapisan v ustavi, gre za centre neformalne moči. En tir je ustavno-zakonodajni, drugi tir pa je neformalen – in ta je vreden milijarde.«

Dober primer za to je oprana iranska milijarda v NLB, kjer je vse šlo mimo predpisov – toda prek ključnih točk na banki – in mimo regulatorjev, je dodal Pezdir. Ob drugi bančni sanaciji mu ni bilo jasno, kako da je bila gospodarska kriza v Sloveniji tako huda in tako dolga, sploh glede na to, da je Slovenija prej veljala za tranzicijsko zgodbo o uspehu. Zato se je lotil raziskovanja … in ugotovil, da je šlo za kompleksen, stabilen sistem: tik pred padcem Berlinskega zidu so družbeni kapital izvozili v tujino in ga skrili, prezimili so dve leti Demosove vlade, nato pa se je ta kapital začel vračati. In vračati se je začela tudi moč partije, ki si je zacementirala pozicije z družbenim denarjem, ki ga je ukradla vsem nam. »Ker je bil sistem naslonjen na vzporedno ekonomijo, ni mogel normalno delovati,« je poudaril Pezdir.

Se ob osamosvojitvi s tem ni dalo presekati?

Igor Omerza je izpostavil, da Pezdirjeva knjiga opisuje dogajanje praktično do današnjega dne, ne gre le za zgodovinsko dogajanje. »Kdo je danes spravil svet s tečajev? Bivši KGB-jevec, po naše udbaš. Zato je pomembno, da te stvari proučujemo.«

V času osamosvajanja se ni dalo storiti vsega, je pojasnil. »Ker ni šlo le za demokratizacijo, ampak tudi za postavitev nove države, smo potrebovali vse ljudstvo, vse stranke, tudi partijo, da ne bi prišlo do državnega konflikta,« razmišlja Omerza. Po njegovi oceni zaradi tega tudi ni prišlo do lustracije. »Nismo imeli dovolj politične moči, zato so nekatere stvari takrat ostale zanemarjene. Glavni razlog vidim v tem, da smo toliko energije dali za osamosvojitev.«

V zanimivi debati so govorili tudi o tihotapljenju cigaret, bančnih »podvigih« v tujini, Udbi podrejenih medijih, ‘novemu obrazu’ Robertu Golobu itd. Med drugim so spregovorili – ker so bili pač v Ribnici – tudi o Škrabčevem »rdečem plemstvu« …

Posnetek pogovora si lahko ogledate spodaj:

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine