18.2 C
Ljubljana
četrtek, 30 maja, 2024

(VIDEO) Demokracija Magazin Tour: Pogovor z Radom Pezdirjem, Igorjem Omerzo in Simonom Dobajem v Velenju: Z drogami je ekskluzivno delala makedonska Udba, čeprav se tega niso čisto držali

Piše P.J.

V Vili Bianci v Velenju je danes, 15. marca 2022, ob 18.00 uri, potekal pogovorni večer, na katerem je namestnik glavnega in odgovornega urednika Demokracije Metod Berlec gostil raziskovalca in publicista Rada Pezdirja in Igorja Omerzo ter kandidata za poslanca SDS v DZ Simona Dobaja.

 Gre za dogodek v okviru Demokracija Magazin Toura oziroma Vseslovenske turneje Založbe Nova obzorja, na kateri ta v različnih slovenskih krajih prireja pogovore z avtorji knjig, ki jih je nedavno izdala. Med njimi je tudi uspešnica ekonomista Rada Pezdirja »Vzporedni mehanizem globoke države«, v kateri avtor na podlagi arhivskih gradiv opisuje delovanje udbo-partijskega vzporednega ekonomskega sistema, ki je v Sloveniji onemogočil zdravo tranzicijo. Prav tako bo beseda tekla o knjigi Igorja Omerze Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA.

Igor Omerza je v začetku spregovoril o uničevanju arhiva Udbe. Po njegovem mnenju je od 70 do 90 odstotkov tega uničeno, namreč leta 1990 je bilo ukazano masovno uničevanje teh dokumentov in gradiva. Kot je povedal so gradivo uničevali še tik pred nastopom Demosove vlade, po tem pa je bil vpogled v arhive zelo otežen. Leta 2006 je bil sprejet nov arhivski zakon pod prvo vlado Janeza Janše, ki je določal, da so arhivi popolnoma dostopni, a se osebni podatki žrtev morajo počrniti in ne smejo biti javno dostopni.

So pa nekateri dokumenti Udbe vseeno ohranjeni, zato so znane zgodbe kot je zasledovanje Ciril Žebot s strani Udbe, ki jo Omerza opiše v prvi knjigi (od treh) z naslovom Velikani slovenske osamosvojitve in Udba s podnaslovom Ciril Žebot – Peter. Spomnimo. V prvem delu je Igor Omerza podrobno opisal umor komunistične Varnostno-obveščevalne službe (VOS) dr. Lamberta Ehrlicha in Viktorja Rojica 26. maja 1942 v Ljubljani. Namesto Rojica so želeli umoriti Cirila Žebota. Žebot se je pred morilskimi komunisti moral umakniti v Rim v začetku oktobra 1943, tam je ostal do avgusta 1947. Za nekaj časa se je umaknil tudi v Vatikan, ko je izvedel, da ga v Ljubljani išče gestapo. Udba ga je v svojih papirjih neprestano označevala za fašista, čeprav so njegovega očeta nacisti odpeljali v taborišče Dachau, kjer je umrl, in čeprav so tudi njega skušali aretirati nacisti. Komunisti ga niso imeli na nobenem povojnem komunističnem seznamu »vojnih zločincev«, pač pa so ga leta 1975 začeli obravnavati kot osebo, ki sovražno deluje proti Jugoslaviji in so za njim razpisali celo tiralico, zato, ker je v svobodnem svetu kritično pisal o komunistični vladavini v Jugoslaviji.

Omerza je v pogovoru omenil tudi dogodek, ki ga je natančno opisal tudi v knjigi, in sicer, zakaj in kako je Stane Kavčič leta 1968 povabil Žebota v Slovenijo in kako je vsemogočni Edvard Kardelj, ko je izvedel, da se Žebot nahaja v Ljubljani, zahteval, da se ga zapre oziroma izžene, kar se je zatem tudi zgodilo.

Kot je povedal Omerza, je to prva od treh knjig o osamosvojiteljih, ki jih je Udba zalezovala. »Pisal bom o Jožetu Pučniku, Francu Jezi, novorevijaših in tudi Bavčarju in Janez Janši.« Namreč za Omerzo so nekateri od teh osamosvojitelji zato, ker so pisali o osamosvojitvi, čeprav sami niso bili direktno vpleteni v njeno zadnjo fazo.

Je pa Igor Omerza z Radom Pezdirjem, s katerim sta se spoznala v Arhivu R Slovenije, napisal tudi knjigo Kriminalni temelji teritorialne obrambe in NLB. Kot je povedal Pezdir, so se pri njunem raziskovanju pojavljala ista imena, čeprav sta raziskovala različna področja udbovskih ‘rabot’. Med njimi so Edo Brajnik, Niko Kavčič in Miloš Ogrizek.

Omerza je povedal, da je bil državni šverc osnovna gospodarska panoga. Povezana je bila z italijansko mafijo skupaj z Udbo. Denar se je s stekal na račun Udbe. »Politika je tista, ki je Udbi naročila državni šverc. Ti ljudje se kasneje preselijo v banke, gospodarske panoge in zunanjo politiko. Ta denar se začne pretakati v privatne žepe. Do današnjih dni. Tako je prišlo do spopada stare in mlade Udbe,« je jasen Omerza. Ob tem spomni na dogodek, ki je opisam tudi v knjigi Kriminalni temelji teritorialne obrambe in NLB, ko sta se Boris Ban in Miloš Ogrizek z vlakom vračala iz Švice. Vožnja je trajala približno 8 ur, Ogrizek pa je v kupeju ves čas nekaj preračunaval, hkrati pa jemal iz aktovke posamezne papirje, jih trgal in metal skozi okno. Po Banovem mnenju je uničil precej dokumentov, saj se je vsebina aktovke zmanjšala za dve tretjini.

Pezdir osvetli nekatere dele iz knjige Vzporedni mehanizem globoke države, med drugim omeni, kako je v LHB Frankfurt črnogorsko podjetje Zetatrans, ki je delovalo v mehanizmu črnogorskega državnega tihotapstva cigaret, odprlo račun, na katerega so sredstva nakazovali kupci pretihotapljenih cigaret, italijanska kriminalna združba Sacra Corona Unita. Poslovanje NLB s kriminalnim podzemljem se je s tem šele dobro začelo. Kasneje je preiskovalna komisija DZ, ki jo je vodil Anže Logar, na plano izbrskala še več takih epizod, od pranja denarja za balkanskega kralja kokaina Darka Šarića do albanskih preprodajalcev orožja vse do surčinskega klana. Namreč NLB Interfinanz je kreditirala gospodarski del surćinskega klana. Spomnimo, šlo je za eno največjih združb organiziranega kriminala, ki je bila neposredno vpletena v načrtovanje in izvedbo atentata na predsednika vlade ZRJ Zorana Đinđića.

V pogovoru se spomnijo tudi pokojnega odličnega novinarja in pisca Danila Slivnika, ki je napisal odmevno knjigo Kučanov klan. Pezdir je prepričan, da če bi Slivnik takrat operiral z arhivskimi dokumenti, kot jih je imel sam, bi ga ubili.

Beseda je tekla tudi o tranzicijskih omrežjih v Titovem Velenju. Pezdir je omenil, da v svoji knjigi omeni podjetje Gorenje ter neko tihotapsko zgodbo sredi osemdesetih let, povezano z imenom Jože Caf. Omerza je povedal, da je bilo Velenje pod okriljem celjskega centra SDV, kar piše tudi v knjigi Udba in Akcija Sever. Ob tem doda, da zaradi uničenja večine dokumentov Udbe, v teh ni moč najti imen kot so Franjo Bobinac in Herman Rigelnik.

Lahko pa beremo o ‘rabotah’ Ivana Pušnika, zadolženega za nemško področje, energetske posle ter in TEŠ 6. »Ivan Pušnik danes velja poleg Janeza Zemljariča za visokega pripadnika SDV, ki je v poslovnih vodah najbolj uspel in zgradil omrežje najbolj stabilno ter ga povezal s svojimi podjetji v Švici. Pušnikov opus je v slovenskem gospodarstvu dobesedno osupljiv. Deloval je na bančnem trgu, še vedno je aktiven na finančnem trgu, nesluten uspeh muje prinesel energetski sektor, vstop pa tudi v medicinskega. Uspelo pa mu je še več. Drugače od Zemljarič, ga splošna javnost niti ne pozna, hkrati ima mir na desnici,« med drugim o Ivanu Pušniku meni  Pezdir.

Prav tako se Pušnik pojavlja kot soustanovitelj Factor banke. Pezdir v knjigi Vzporedni mehanizem globoke države opisuje tudi pot tajkunske omenjene banke, ki je nastala iz interne Iskra banke.

Kandidata za poslanca SDS v DZ Simona Dobaja pa je zanimala afera z umori v Nemčiji. Kot sta povedala gosta, naj bi šlo za umore, ko so nekatere naključne skrbnike računov socialističnih podjetij, odprtih v tujini, umorili tako, da so jim dali kamen za vrat in jih vrgli v Vrbsko jezero. Ti ljudje, verjetno jih je bilo sedem, bi morali denar predati Udbi.

Dobaja je zanimalo tudi, kako je potekalo delo preiskovalne komisije o primeru Farrokh. Kot je povedal Pezdir, je bilo končno poročilo v DZ sprejeto brez glasu proti.

Omerza je opisal delovanje jugoslovanske zvezne Udbe in republiških Udb ter jugoslovanskega KOS.

Takrat naj bi veljalo pravilo, da si Udbe med sabo ne konkurirajo in izrivajo ene druge s trga. A ni bilo vedno tako, saj je mestoma prišlo do konfliktov, predvsem med hrvaško in slovensko Udbo. Kot je povedal Pezdir je s prepovedanimi drogami ekskluzivno delala makedonska Udba, čeprav se tega niso čisto držali. »To so posli s kriminalci,« je jasen Pezdir.

Na vprašanje, ali je bila komunistična partija seznanjena z delom Udbe, sta bila gosta jasna. »Šefi Udbe so vedeli vse in pošiljali poročilom političnim šefom.«

Omerza spomni na čase, ko so pisali članke za Mladino in razkrinkavali agente Udbe: »Ko ga razkrinkaš, je konec z njim,« je povedal ter opozoril, da je leta ’80 Udba dala 1700 poročil na dan političnemu vodstvu. »Politični šefi in šefi Udbe so vedeli vse, medtem ko so v sami Udbi vedeli za posamezne akcije le določeni udbovci.«

In še o tem, da je Kučan tudi dobival ta poročila. Pezdir je omenil, da sta bila v poslovanje spornega podjetja Adit bila vpletena dva stara partijca: Milan Kučan in Danilo Türk. V knjigi  Vzporedni mehanizem globoke države objavi o tem dva dokumenta. V prvem dokumentu je govora o tem, da je podjetje Adit delovalo v okviru DZS (v prihodnje pa bi še naprej delovalo), v okviru izvozno-uvoznega oddelka. Govori tudi o tem, kako je Türk izvajal pritisk na uslužbenko, naj dopusti sporno poslovanje. Kučan pa je podpisan pod drugim dokumentom, ki govori o ustanovitvi in poslanstvu podjetja.

V pogovoru so spomnili na dogodek pred leti, ko je Danilo Türk odlikoval zadnjega šefa nekdanjega šefa Udbe Tomaža Ertla, ki bi ga po mnenju Omerze bilo treba takrat procesirati, ker je bil državni terorist. »17. maja 1990 je bila Ertlova pisarna prazna, ko jo je prevzel Bavčar.«

Pezdir na koncu našteje imena tranzicijskega omrežja, ki imajo še danes vpliv. Med drugim so to Janez Zemljarič, Dragan Isajlović, Ivan Pušnik, Peter Rigl v povezavi z Milanom Kučanom, omrežje Stanislava in Janeza Škrabca, Miloš Kovačič iz Krke in drugi.

Knjiga Rada Pezdirja Vzporedni mehanizem globoke države se sicer začne s pranjem iranskega denarja v NLB.

Omerza je ob tem prepričan, da en del javnosti pozablja, da je nekdanji režim propadel, saj ni bil primeren za ta čas.

Kandidat za poslanca SDS v DZ Simon Dobaj je na koncu pogovora predstavil svojo zgodbo iz časa osamosvajanja Slovenije in potegnil vzporednice agresije Rusije na Ukrajino. Sicer je Dobaj delo sedanje vlade ocenil kot odlično: »24. aprila moramo zmagati.«

Glede lokalne politike v Šaleški dolini Dobaj pogreša več aktivnosti na področju odpiranje novih delovnih mest. »Velenje mora ostati močna energetska točka, narediti moramo več za mlade, da ostanejo tukaj, promocija turizma, tretja razvojna os in železniška povezava ter gasilstvo,« pa so njegove glavne programske točke na prihajajočih volitvah.

Med vprašanji iz publike pa je bilo najbolj zanimivo vprašanje glede dogodka, ko je dan pred prvim zaslišanjem zaradi domnevnega prejemanja podkupnine v nesreči pri delu umrl Simon Golub, takratni vodja oddelek za finančno kriminaliteto in pranje denarja v GPU.

Pezdir je mnenja, da je bila to res nesreča.

Celoten pogovor si lahko ogledate spodaj:

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine