11.5 C
Ljubljana
torek, 16 aprila, 2024

Na zasedanju mednarodne IDC-CDI tudi o dogajanju v Sloveniji – tuji državniki negativno presenečeni

Piše: Sara Kovač (nova24tv.si)

Na Bledu pri Kranju poteka zasedanje izvršilnega odbora in skupščine Mednarodne zveze sredinskih demokratov (IDC-CDI). Dogodka se udeležujejo predsedniki in nekdanji predsedniki vlad in držav. Izvršilni odbor je danes sprejel več deklaracij, ena pa se nanaša tudi na Slovenijo. Tuji državniki z žalostjo ugotavljajo, da se v Sloveniji spet obuja komunistična ikonografija in da se vladajoči posmehujejo žrtvam nekdanjega sistema.

IDC-CDI namreč združuje 109 političnih strank iz 83 držav sveta. Mednarodna skupnost združuje stranke na podlagi krščanskodemokratskega prepričanja. Ustanovljena je bila leta 1961 v čilski prestolnici Santiago. Združenju so se pridružile stranke iz vseh koncev sveta. Večina članic je sicer iz Evrope in Latinske Amerike. Danes je izvršilni odbor potrdil še tri nove članice in tako Janez Janša kot predsednik IDC-CDI Andres Pastrana Arango sta zadovoljna, da njihova družin raste.

Skupščina IDC-CDI obravnava 13 predlaganih resolucij, povezanih z aktualnimi svetovnimi političnimi izzivi. Kot je izpostavil Janša, obravnavajo grožnje miru, demokraciji in varnosti državljanov. Nameravajo jih nasloviti tudi s splošno nosilno resolucijo, ki jo je v sodelovanju s sekretariatom združenja pripravila SDS.

 

Kar se tiče groženj miru, bodo med drugim obravnavali resolucijo o Ukrajini. Kot je izpostavil Janša, med članicami zveze ni nobenih razhajanj glede obsodbe ruske agresije na Ukrajino. “So pa delno nianse v stališčih, ali bomo na koncu izšli iz te situacije in jo rešili zgolj z vojaško zmago ali pa s kombinacijo uspešne obrambe Ukrajine in mirovnih pogovorov,” je pojasnil Janša.

Kar se tiče groženj varnosti državljanov, ki so neposredno izpostavljeni sodnemu ali izvensodnemu pregonu ter celo mučenju zaradi politične aktivnosti, so pripravili resolucije, ki obravnavajo situacijo v Nikaragvi in na Kubi. Razpravljajo tudi o perečih problemih s tega področja v številnih drugih državah. Pri grožnjah demokraciji pa so pripravili resolucije, ki obravnavajo situacijo v Kolumbiji in na Madagaskarju ter v določenem delu, kot je povedal Janša, tudi v Sloveniji.

Na zasedanju tudi o resoluciji, ki obravnava pritiske na medije v Sloveniji
SDS je predlagala, da na srečanju sprejmejo resolucijo, ki bi obravnavala pritiske na medije. “Gre za pritiske na nacionalno radiotelevizijo in tudi na ustavno sodišče, ki obravnava primer zadržanja novega zakona o RTV,” je dejal Janša in dodal, da se bo v prihodnjih tednih na podlagi te situacije izkazalo, “ali v Sloveniji lahko govorimo o svobodi medijev ali pa gre za popolno prevlado ene, lahko rečemo kar neokomunistične politične opcije, ko gre za mainstream medije”. Hkrati je na podlagi zadnjih dogajanj SDS podala tudi amandma k predlogu resolucije, da bi obsodili ravnanje vlade zaradi ukinitve dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Glede na dosedanjo razpravo na seji izvršilnega odbora Janša računa na podporo drugih članic zveze.

 

Tuji državniki: To je šokantno in negativno presenečenje, da je vlada ukinila dan spomina na žrtve komunizma
“Ko smo se pogovarjali s kolegi, so bili vsi izjemno presenečeni, kako je možno, da se kaj takega zgodi v državi, kjer imamo več kot 700 morišč, kjer so zgodovinarji dodobra raziskali neko obdobje in kjer živi na desettisoče potomcev žrtev, ki so umrle oziroma trpele v času komunističnega režima. Še posebej pa so vsi zaprepadeni, ko slišijo, da je bil sklep vlade sprejet nekaj ur pred tem, ko bi ta dan moral biti obeležen, sredi žalne slovesnosti z molitvami in prižiganjem sveč in to brez kakršnekoli realne utemeljitve,”
 je povedal Janša.

Generalni sekretar IDC-CDI Antonio Lopez-Isturiz je dejal, da je zlasti za evropske članice res šokantno, negativno presenečenje, da je slovenska vlada storila nekaj takšnega. “Najslabše, kar se lahko zgodi, je, da se skuša z odloki in sklepi spreminjati zgodovino. To je nevarno in to je bilo običajno v drugih časih, ne pa v današnji Sloveniji in Evropi,” je poudaril. Ob tem je spomnil, da so bile v evropskih institucijah sprejete resolucije v zvezi z zločini komunističnih in nacističnih režimov. Slovenska vlada pa je, kot je dejal, sprejela sklep, ki je v nasprotju s temu resolucijami. Tako meni, da bi morala vlada Roberta Goloba o tej zadevi ponovno razmisliti.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine