Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)
Divje kadrovanje pod Golobom nima toliko “strankarskega” kot “sektaški” pridih. Vladni stranki Levica in SD sta odrinjeni na obrobje. Socialnim demokratom iz rok polzijo celo Slovenski državni gozdovi, ki so dolgo veljali za njihov vir dohodkov. Razmere obvladujejo omrežja vplivnih posameznikov, ki imajo z Golobom idr. družinske, prijateljske, poslovne in druge zveze.
O političnem kadrovanju v državnih podjetjih (skupna vrednost je več kot 10 milijard evrov) pod vlado Roberta Goloba novinar Bojan Požar meni, da “ne gre za tehnologijo kadrovske politike s tipičnim pridihom političnih strank”. Gibanje Svoboda je namreč “gibanje”, vsako gibanje pa ima določene posebnosti, značilnosti. Bolj kot na politično stranko zadeva spominja na “sekto”. Skrajna Levica ustreznih kadrov za to področje seveda nima. Samozaposlene v kulturi je težko postaviti na vrh Telekoma Slovenije, medtem ko Golob Socialnih demokratov niti ne spusti zraven, trenutno pa naj bi od njih celo prevzemal Slovenske državne gozdove, ki že leta veljajo za vir dohodkov ponosne naslednice KPS.
Gre za vrsto kadrovanja, kjer vplivne funkcije dobivajo posamezniki, ki imajo z Golobom (in drugimi ključnimi akterji) družinske, prijateljske, poslovne in še kakšne vezi. Obstaja pa še nekaj drugih vplivnih posameznikov, ki jih v nadaljevanju tudi poimensko izpostavljamo. Posebna značilnost Golobove vlade je ta, da zamenjuje prejšnje kadre in nastavlja lastne ljudi kar sredi mandatov. To počne povsem brutalno brez vsakršnega občutka za sočloveka, vse skupaj pa se opravičuje z “dejanšizacijo”. Spomnimo, da je vlada Janeza Janše načeloma počakala do kraja rednih mandatov, zatem pa ljudi nadomestila z novimi. Osrednji mediji Golobovim pri tem niti slučajno ne gledajo pod prste, so pa ob vsaki kadrovski menjavi Janševe vlade tako rekoč ponoreli, četudi je šlo za konec rednih mandatov.
Geoplin (Foto: STA)
Značilnost Golobovega kadrovanja je, da niso strankarsko usklajena, temveč so omejena na odločanje znotraj ozkega, specifičnega kroga posameznikov. Gre za tesno, med seboj povezane in soodvisne osebe, ki odločajo glede kadrov in karier. Vse pa se dogaja pozno popoldan ali celo ponoči. Na vrhu lestvice vplivnežev je seveda Golob, predsednik Gibanja Svoboda, ki navsezadnje odloča o vsem kot nekakšen “mikromenedžer”. Pomembno je to, da pod seboj trenutno izvaja agresivno koncentracijo energetike. To počne v sodelovanju z družinskimi in drugimi zaupniki. V tem trenutku v celoti prevzema Gen Energijo (zamenjava Blaža Košoroka). Drugi dve podjetji na njegovem “jedilniku” sta Elektro Ljubljana in Geoplin. Slednjega prevzema preko nacionalizacije, medtem ko SODO prek prenosa sedeža in aktivnosti iz Maribora v Ljubljano.
Golob je v javnosti prijazen, v zasebnih pogovorih pa grob in “poln samega sebe”
Veliko se dogaja tudi okoli Elesa in Petrola … Golob je sicer že drugi dan vladanja na Eles postavil nov nadzorni svet, ki ga vodi razvpiti Andrej Ribič (velja za tradicionalnega sovražnika predsednika uprave tega podjetja Aleksandra Mervarja). Zato pa Mervar in Golob že dolgo tesno sodelujeta, hkrati pa se tudi prepirata in med seboj tekmujeta. Po nekaterih najnovejših informacijah, ki so povezane s prodajo elektrike na italijanski trg (Gen-I), pa naj bi imel Mervar Goloba celo v šahu. Petrol pa lastniško ni popolnoma pod nadzorom države. Trenutno predsednico uprave Nado Drobne Popovič pa še naprej ščitita veliki zasebni delničar tega podjetja Dari Južna in gospodarski minister Matjaž Han (SD). Tudi sicer so Petrolovi posli v domeni starih asov in njihovih omrežij, kar je za Goloba določena težava, ker sam velja za “podmladek”.
Bivši direktor družbe Elektro energija in aktualni minister za infrastrukturo Bojan Kumer, nekdanji predsednik uprave družbe GEN-I in sedanji premier Robert Golob ter nekdanji predsednik uprave družbe Elektro Ljubljana Andrej Ribič (Foto: STA)
Dejstvo je, da Golob v javnosti in medijih “nosi masko” – je poln empatije in prijaznosti. V zasebnih pogovorih pa je povsem drugačen. Dejstvo je, da direktorji državnih podjetij pred njim trepetajo. Je tudi izjemno “poln samega sebe”, v dialogih/monologih pa precej grob. Je tudi manj svetovljanski kot nekateri pretekli vodilni igralci na obravnavani sceni, denimo pokojni Janez Kocjančič. Če bi bil slednji še živ, potem Golob zagotovo ne bi bil nikdar “introniziran”. Drugi vplivnež pa je predsednik uprave Modre zavarovalnice Borut Jamnik. Napačno je prepričanje, da Golob o vsem odloča sam. Občasno se mora namreč posvetovati tudi z Jamnikom, denimo v primeru Telekoma Slovenije. Prav tako naj bi Jamnika (po besedah komentatorja Petra Gregorčiča v Uri moči), prosil, da naj mu pomaga pri privatizaciji državne energetike. Jamnik je kajpak izkušen in ima ustrezna sredstva.
Med vplivneži je tudi bivši premier, poslovnež in podjetnik Tone Rop
V zameno naj bi Golob Jamniku dejal, naj si izbere, kar želi. Jamnik si menda želi funkcijo predsednika uprave državne SID banke. Tretji vplivnež pa je Matej Narat. Gre za bivšega vodilnega tranzicijskega bankirja (SKB, NLB). Trenutno pa je “zgolj” član upravnega odbora Save, ima pa tudi močno pozicijo v državnem zavarovalniškem svetu (Sava Re, Zavarovalnica Triglav). Gre za področje, ki je v času Janševe vlade ostalo tako rekoč nedotaknjeno. Narat naj bi bil izjemen kombinatorik, nekaj podobnega kot Jamnik. Nekateri poznavalci celo menijo, da je Narat nad Jamnikom, je pa obremenjen s številnimi ovadbami, povezanimi z NLB. Enkrat je bil celo pravnomočno obsojen na pogojno zaporno kazen …, zato se javno ne izpostavlja. Bil pa naj bi že nekaj časa nezadovoljen z Golobom, ker mora predolgo časa čakati na termine, premier pa ima težave tudi z dogovori.
Foto: Tone Rop in Zoran Janković
Četrti vplivnež pa je Žiga Debeljak. Golob mu je uredil tako rekoč že vse: mesto predsednika uprave SDH-ja, predsednika uprave odbora DUTB, šefa nadzornega sveta Telekoma Slovenije in Gen Energije. Vendar pa naj bi bil Debeljak predvsem izvrševalec. Peti mogočnež pa je Golobov finančni minister Klemen Boštjančič. On je bil vselej najmanj “tretja violina znotraj znamenite Savine naveze”. Le-to sta zadnja leta vodila Narat in Jamnik. In tudi Boštjančič bi se želel (podobno kot Debeljak) osamosvojiti, kar bo zelo težko, saj je karierno odločilno povezan z Jamnikom. Šesti vplivnež pa je bivši premier Tone Rop. Gre za propadlega politika (nekdanjega ministra in šefa vlade LDS). Pozneje je bil poslanec na listi SD-ja. Je tudi poslovnež in podjetnik. Pod Golobom se vrača na sceno tudi prek zasebne partnerke Melite Župevc, ki je državna sekretarka v Golobovem kabinetu, prek tesnega prijatelja in poslovneža iz Prage Tomaža Subotiča (pravijo mu kar “Ropova denarnica”) ter osebno kot nadzornik državne banke SIB.
