Pogovarjali smo se s poslancem NSi Aleksandrom Reberškom, namestnikom vodje poslanske skupine NSi. Poslanski skupini se je pridružil po volitvah leta 2018 in velja za prodornega govorca. Kot pravi, zdajšnje razmere zahtevajo ljudi, ki so sposobni v kriznih časih sprejeti odločitve in tudi nositi odgovornost zanje.
DEMOKRACIJA: Zakorakali smo v leto 2021, ki je za Slovenijo tudi jubilejno leto. Kako kot pripadnik mlajše generacije s časovne distance tridesetih let gledate na osamosvojitev Slovenije in dogodke, ki so s tem povezani?
REBERŠEK. Osamosvojitev Slovenije je zame največji dosežek slovenskega naroda v zgodovini. Enotnost in pripravljenost sodelovanja vseh Slovencev je zasnovala dobre temelje za graditev demokratične družbe v Sloveniji. Na žalost se takratne želje in pričakovanja niso povsem uresničili, saj nam nekaterih sprememb, ki smo si jih želeli, še ni uspelo udejanjiti. Želel bi si, da bi tudi danes pri pomembnih vprašanjih za našo skupnost in našo prihodnost znali stopiti skupaj kot pred 30 leti.
DEMOKRACIJA: Pred dvema letoma ste postali poslanec državnega zbora, kar je v nasprotju s splošnim mnenjem, da se v parlamentu »samo kregajo in nič ne delajo«, vendarle velika odgovornost. Sedaj, v drugi polovici mandata ste tudi namestnik vodje poslanske skupine.
REBERŠEK: Moja želja ob izvolitvi za poslanca je bila, da sem glas Savinjčanov in tistih, ki so bili velikokrat preslišani. Prepričanje, da se v parlamentu samo kregamo, je napačno. Parlament kot zakonodajna veja oblasti je že po definiciji mesto soočanja mnenj in iskanja pravih rešitev za probleme. Žal v državnem zboru res prevečkrat prihaja do neprimernih besednih dvobojev, a to je stvar kulture vsakega posameznika. Vsi bi si morali prizadevati, da bi bil lahko nivo poslanskih razprav zgled drugim.
Kar se tiče mojega dela v parlamentu, lahko rečem, da se zelo pozna, da je NSi v vladi. Kot koalicijski poslanec namreč lahko bolj konkretno in aktivno sodelujem pri spremembah zakonodaje. Ta čas vlado vidim kot zelo operativno in edino sposobno vladati v teh razmerah. Ko se pogovarjam z ljudmi, mi tudi sami povedo, da opazijo pozitivne spremembe. Župani izpostavljajo višje povprečnine in razbremenitev občin, upokojenci dodatke k pokojninam. Razgrajevanje Slovenske vojske se je končalo, po vsej državi pa se gradi cestna in železniška infrastruktura. Med drugim se bodo gradili tudi novi domovi za starejše, ki se že 13 let niso. Nismo pozabili niti na osebe s posebnimi potrebami, gasilska društva, pomagali pa smo še mnogim drugim. Trudili smo se, da nismo nikogar pozabili. Kot koalicijski poslanec zato ne pristajam na trditve, da v koronakrizi nič ne delamo, verjamem pa, da se naši rezultati vidijo in se poznajo tudi v dejanjih.
DEMOKRACIJA: Nekateri mediji so v letu 2019 opazili vaš nastop, v katerem ste dejali, da zdrav človek potrebuje delo, ne pa socialne pomoči …
REBERŠEK: Točno tako! Za temi besedami še vedno stojim! Ves čas si prizadevam, da bi se uredilo področje socialnih pomoči. Zaposleni bi morali biti za svoje delo dobro in pravično plačani. Socialna pomoč pa ne bi smela biti stalni dohodek zdravih, za delo sposobnih ljudi. Če povem z drugimi besedami: tisti, ki ne morejo delati, bi bili upravičeni do zneska, ki je vsaj prag revščine. Tisti, ki delajo, pa bi morali prejeti višje plače. Država bi se tukaj morala odpovedati svojemu delu pogače, da bi zaposlenim od dela ostalo več.
Naš minister Janez Cigler Kralj že dela v tej smeri, nekaj na tem področju pa smo že uredili v protikoronskih svežnjih ukrepov (PKP).
(Celoten intervju si preberite v novi številki revije Demokracija.)
