Martin Nahtigal na Domovina.je o silhueti ženske na semaforju.
»Kot prvo je z vidika tega, da se s tem ukvarja ministrica za infrastrukturo in to razglasi kot pomembno stvar, pri tem, da ji odtekajo milijoni neznano kam; da se ponavlja razpise za drugi tir po tekočem traku, menja uspešne uprave podjetij itd., tako žalostno, da je že smešno.
Smešno pa je tudi to, da uspejo tako stvar prikazati kot uspeh na področju boja za pravice žensk. Politična korektnost naše ljube levice kriči, da je nevemkako-fobo, če po videzu domnevamo, kakšnega spola je kdo, in če ne vprašamo po katerem zaimku želi oseba biti nazivana. Ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi ženska, pa razglasi za zmago, da bo simbol na semaforjih za žensko silhueta v krilu? Najbolj zadrgnjeni konservativci tega sveta bi se samo priklonili in čestitali takšni potezi. Eden najbolj simbolnih korakov enakosti žensk se je kazal ravno pri oblačilni kulturi, ki je bežala stran od krila.
Toda, po drugi strani pa smo lahko hvaležni ministrici, da je s to prikrito konservativno potezo naredila nekaj drugega. Namreč spol je definirala binarno. Čez prehod za pešce gredo očitno lahko ženske in moški. Čakam, da se bo LGBT skupnosti razvila pena v kotičkih ustnic …«
