Jože Bartolj, novinar:
“Zaključil bom še z eno mislijo pesnika in dramatika Ervina Fritza, ki po mojem mnenju odraža največjo zavrženost njegovih pogledov. Namreč po totalitarnem nareku je pristal na nadaljnje deljenje slovenske literature iz ideoloških vzrokov. Tako je izpoved ljubezni pesnika Kajuha njegovemu dekletu, okarakterizil kot prelep simbol partizanstva: »In ker te ljubim, prav zato sem stisnil pest še bolj krepko.« Primerjal pa ga je z Balantičevim verzom, ki se glasi: »Joj, lep je molk s prstjo zasutih ust.« In nato Fritz dodaja še, da je to stih, ki je klavrno zazrt v estetiko smrti!
Na tem mestu je Ervin Fritz izgubil še svoje morebitno mesto med ljudmi kulture, kajti ta izjava je tako žaljiva, nepietetna in nevredna nekoga, ki se ukvarja z literaturo, kot ji že dolgo nismo bili priča. Očitati mlademu Balantiču estetiko smrti, ko v strahu pred prihajajočo kataklizmo čuti svojo tragično usodo, je namreč znamenje popolnega nerazumevanja, še več celo zlonamerno zmanjševanje njegove literarne vrednosti. Balantič se tukaj dviga visoko nad Kajuha in Fritza, saj svojo usodo sprejme ne samo v luči fizične likvidacije, ampak tudi literarne zamolčanosti v svoji domovini, v času socializma, ki ga pesnik Fritz tako hvali.”
Vir: Radio Ognjišče
