“Sanjam torej Evropo, ki je prijateljska do osebe in oseb. O deželi, v kateri je spoštovano dostojanstvo vsakega posameznika, v kateri je oseba vrednota sama v sebi in ne predmet gospodarskega preračunavanja ali trgovsko blago. O deželi, ki ščiti življenje v vsakem trenutku, od nevidnega nastanka v materinem naročju do njegovega naravnega konca, ker noben človek ni gospodar življenja, ne svojega in ne drugih. O deželi, ki daje prednost delu kot privilegiranemu sredstvu za osebno rast in za graditev skupnega dobrega, ko ustvarja možnosti za zaposlitev predvsem za najmlajše. Biti prijatelj osebe pomeni spodbujati njeno izobrazbo in kulturni razvoj. Pomeni zaščito najbolj krhkih in slabotnih, zlasti ostarelih, bolnih, ki potrebujejo drago zdravljenje, in invalidov. Biti prijatelj osebe pomeni ščititi njene pravice, pa tudi spominjati jo na njene dolžnosti. Pomeni opozarjati, da je vsak poklican dati svoj prispevek družbi, ker nihče ni vesolje zase, in ni moč zahtevati spoštovanja zase brez spoštovanja drugih; ni mogoče prejemati, če istočasno nismo pripravljeni tudi dajati,” je zapisal papež Frančišek v pismu, naslovljenemu na državnega tajnika kardinala Pietra Parolina ob 40-obletnici Komisije škofovskih konferenc Evropske unije (COMECE).
