Andrej Rupnik, nekdanji direktor Sove:
“Protesti, ki potekajo v obliki neprijavljenih javnih shodov vse od lanskega marca, predstavljajo za policijo precejšen izziv tako z vidika zagotavljanja zakonitosti in javnega reda kot tudi z logističnega vidika, saj ta kontinuirani angažma povzroča čezmerne obremenitve in porabo vseh virov policije. Policistov, ki neposredno na terenu zagotavljajo javni red, je že za redno delo premalo, zato je njihovo vključevanje v enote na sklic, kot so posebne policijske enote, dodatna delovna obremenitev zanje, pa tudi za kolege, ki v tem času opravljajo naloge v matičnih enotah. Dodatne delovne obremenitve zahtevajo tudi hitrejšo in višjo porabo sredstev za plačilo dela, materialnih virov, tehnične opreme in drugih logističnih virov. Policisti so se sicer prisiljeni prilagoditi razmeram, ki generirajo stalen stres, saj je to pač sestavni del poklica, ko pa specifični stresni dejavniki nanje delujejo predlogo, to lahko povzroči vrsto neželenih psiholoških posledic, kot so posttravmatski stresni sindrom, depresija, motnje komunikacije z bližnjimi itd. Poleg izpostavljenosti potencialnim poškodbam in okvaram zdravja so izpostavljeni tudi skrajno primitivnim žalitvam in izzivanju verbalno ali fizično nasilnih protestnikov, pri čemer se od policistov pričakuje, da bodo vse to stoično prenašali.
Teze, da gre za spontana zbiranja, pa naj bodo to petkovi ali sredini protesti, ni mogoče sprejeti. Gre namreč za aktivnosti, ki so organizirane, sistematične, kontinuirane, časovno in prostorsko usklajene ter ciljno vodene in usmerjane z jasno izraženo časovnico: trajali bodo, dokler se oblast ne zamenja. Ker gre za javna zbiranja, ki potekajo v nasprotju z določili zakonov, se organizatorji ne glede na to, za katere pogosto zelo heterogene družbene skupine gre, skriti za množico in premišljeno retoriko, laže izognejo neposredni pravni odgovornosti za posledice. Ta odgovornost pa je večplastna. Ugotavlja se v kaznovalnopravnih postopkih, kadar je mogoče v njihovih dejanjih prepoznati znake prekrškov ali kaznivih dejanj, obstajajo pa tudi drugi vidiki pravne odgovornosti. Mednje zanesljivo sodijo kršitve s področja protikoronskih zdravstvenih ukrepov, prav pa bi bilo, da se začnejo zoper organizatorje in pravne osebe, ki jih zastopajo, uveljavljati tudi splošna obligacijskopravna določila o povračilu povzročene škode.«
Vir: tiskana Demokracija
