“Ta mesec bo minilo leto dni, odkar je nekdanji premier Marjan Šarec prvič izrekel besedno zvezo “konstruktivna nezaupnica”. Ne spomnim se več natančno, ali je tedaj že minilo mesec dni od nastopa Janševega kabineta. Vsekakor ni moglo biti govora o kakšnih stotih dneh miru, ki so v demokratičnih okoljih nekakšen standard. Od takrat naprej se kar naprej vrstijo poskusi, kako bi v opoziciji spremenili zase nenaravno stanje, da niso neposredno pri koritu, pri katerem so bili tri četrtine časa po demokratizaciji in več kot 90 odstotkov časa po letu 1945. Ne moremo reči, da je takšen tempo stalnega spodkopavanja pri vladni strani ni pustil posledic. Sicer je sorazmerno uspešno odbila “obstreljevanje”. Zlasti pa se je sfižila načrtovana repriza jeseni in zime 2012, tudi zaradi tega, ker so se protesti začeli tako rekoč takoj po nastopu nove vlade. In je bilo v pogojih najhujšega divjanja pandemije povprečnemu Slovencu jasno, da ni cilj nič drugega kot zamenjava “nepravih” na oblasti s “pravimi” in “aboniranimi”.”
Vir: Časnik
