Dr. Aleš Maver, zgodovinar in publicist:
“Pojem “ustavni lok” sam je eden od snovalcev domnevne nove koalicije očitno uvozil iz Italije. Tam je senca te besedne zveze visela nad političnim prostorom skoraj petdeset let, od uvedbe republike leta 1946 do Berlusconijevega prihoda za vladno krmilo leta 1994. V “ustavnem loku” so bile vse stranke, ki so glasovale za republikansko ustavo. Tiste, ki niso, so bile po tej teoriji same po sebi izločene iz sodelovanja pri oblasti. V času, ko je bila ustava sprejeta, se je to nanašalo predvsem na monarhistične skupine. Čeprav je za ohranitev savojske dinastije na referendumu leta 1946 glasovalo (vsaj) 46 odstotkov Italijanov, politični predstavniki zamisli o italijanski kraljevini nikoli niso prelezli desetodstotne letvice na volitvah. Njihova moč je kar naprej pešala in do začetka sedemdesetih let so s političnega prizorišča povsem izginili. /…/ Prevedeno v slovenske razmere je torej zamisel “ustavnega loka” nekakšna institucionalizacija izključevanja določenih političnih akterjev kot sprejemljivih sogovornikov, ki smo ga doslej v najčistejši obliki doživeli po volitvah leta 2018. Verjetno ni potrebno biti prerok, da vidimo ost, uperjeno predvsem proti sedaj največji slovenski stranki. Hkrati je tako zasnovani Damijanov “ustavni lok” na tiho povsem integriral Levico, ki je bila še po volitvah leta 2018 nekakšen “mejno sprejemljiv” koalicijski partner.”
Vir: Časnik.si
