Pogovarjali smo se z Zvonetom Černačem, ministrom brez resorja, pristojnim za strateške projekte in kohezijo. Vodi Službo Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
DEMOKRACIJA: Gospod Černač, za začetek bi vas vprašal, ali vas je konec januarja presenetilo, da je takratni predsednik vlade Marjan Šarec vrgel puško v koruzo in predčasno odstopil?
ČERNAČ: Bolj je presenetilo njegove takratne koalicijske partnerje, ki so za ta korak izvedeli iz medijev. Ko mu je uspelo oslabiti dva od koalicijskih partnerjev, je računal, da mu bo uspel veliki met: na podlagi tihega dogovora z Levico izsiliti predčasne volitve in ob podpori glavnih medijev, ki so ga lakajsko podpirali leto in pol, prevzeti glasove vsaj dveh strank njegove takratne koalicije. Sicer pa Šarčeve vlade sploh ne bi smelo biti. SDS je dobila na volitvah 2018 dvakrat toliko glasov kot Šarec. Kolikor bi takrat vlado sestavil Janez Janša, bi bila Slovenija v bistveno boljšem položaju, kot je danes. Zaradi pandemije bi umrlo manj ljudi, ker bi bili ukrepi sprejeti vsaj teden dni prej. V nobenem primeru pa se zdravniki, ki so smučali na okuženih območjih v Italiji, ne bi vrnili na delo v domove za starejše in bolnišnice.
DEMOKRACIJA: V drugi Janševi vladi ste bili minister za infrastrukturo, ste predsednik Odbora za infrastrukturo in prostor pri Strokovnem svetu SDS, pred oblikovanjem tretje Janševe vlade pa so vas v medijih najprej omenjali kot kandidata za ministra za notranje zadeve … Kako ste doživljali koalicijska pogajanja, ki so se v luči prihajajoče epidemije koronavirusa v primerjavi s prejšnjo levo koalicijo razmeroma hitro odvila?
ČERNAČ: Tu vas bo moj odgovor razočaral. In to dvakrat. Prvič zato, ker so me za kandidata za ministra za notranje zadeve ustvarili nekateri mediji. Spomnite se. Nekateri so doživljali prav evforične izpade, češ da zaradi nekega čivka nisem več kandidat. Bedno. Res. Celo od novinarke, od katere tega ne bi nikoli pričakoval. Vprašanje pa je, ali je sploh prebrala, kaj sem dejansko retvital in v čem naj bi bilo to sporno. Niso pa se ti novinarji vprašali, kdo dejansko spodbuja sovraštvo. Tisti, ki na to opozarja, ali tisti, ki je posamezne poslance SMC in DeSUS, ki so sodelovali pri legitimnem procesu izbire nove vlade, takrat označil za izdajalce? In drugič vas moram razočarati z odgovorom zato, ker v koalicijskih pogajanjih tokrat, v nasprotju z letom 2012, nisem neposredno sodeloval. Skupaj s sodelavci odbora pa sem pripravil posamezna gradiva in elemente za pogajanja in za prihodnjo koalicijsko pogodbo.
DEMOKRACIJA: Sredi marca ste torej postali minister brez resorja, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo (SVRK). Od prejšnje ministrice Angelike Mlinar ste prevzeli vodenje Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Kako si razlagate to, da so se v prejšnjem mandatu ministri oziroma ministrice na tem sektorju menjali kot po tekočem traku?
ČERNAČ: Vprašanje za Alenko Bratušek, predsednico SAB. Omenjena služba je sodila v kvoto Stranke Alenke Bratušek v Šarčevi vladi. Zakaj je odstopil Bandelli, javnost ve. Na našem koncu bi rekli, da mu je takrat, ko je obul ministrske čevlje, malo zraslo perje. A lepo vas prosim, ministri ne odstopajo zaradi tega. Ljudje smo pač različni. Nekaterim veliko pomeni zunanje izkazovanje funkcije, za druge je to moteče. In Šarec je takoj začutil priložnost. Najšibkejši člen. Na Bandelliju je začel kazati mišice načelnega in brezkompromisnega, visoko etičnega − in kar je še teh pridevnikov − predsednika vlade. Zakaj je odstopil Bandellijev naslednik Purić, pa javnost nikoli ni izvedela. Pod črto. Odgovornost za rošade na SVRK v celoti nosi Alenka Bratušek. Dopustila je, da se je SVRK sesuvala v najbolj ključnih trenutkih. Sicer pa SVRK take, kot je danes, država ne potrebuje. V času druge Janševe vlade je bila ta služba del ministrstva za gospodarstvo. V EU poznamo različne prakse. Samostojna ministrstva, ki imajo tudi druge pristojnosti. V našem primeru bi to pomenilo prevzem dela pristojnosti ministrstva za javno upravo v delu, ki se nanaša na lokalno samoupravo, in del pristojnosti ministrstva za gospodarstvo v delu, ki se nanaša na regionalni razvoj. Brez dodatnih pristojnosti pa bi morala biti SVRK del enega od drugih ministrstev. Ministrstva za gospodarski razvoj, kar je v času druge Janševe vlade že bila, ali ministrstva za finance.
DEMOKRACIJA: V mandatu prejšnje vlade se je tudi veliko govorilo o prepočasnem črpanju evropskih sredstev …
ČERNAČ: Bistveno slabši smo v finančni perspektivi 2014−2020, kot smo bili v obdobju 2007−2013. Pa smo takrat govorili, da je črpanje katastrofalno. Na to so nas dobronamerno opozarjali tudi posamezni člani Evropskega računskega sodišča. In po začetnem zanikanju teh dejstev s strani posameznih političnih akterjev je zavedanje o tem, da nismo dobri, nasprotno, da smo slabi, doživelo politično poenotenje tudi v parlamentu. To je dobro. Zadnja kriza naj bi nas dodatno streznila. Na začetku je že kazalo tako. Ko pa smo začeli sredstva iz prvotno predvidenih slabih in težko uresničljivih operacij in projektov preusmerjati na nove potrebe zaradi pandemije COVID-19, za ohranitev delovnih mest torej, v podporo gospodarstvu in izboljšanju kapacitet v zdravstvu, pa se je pokazalo, da se ne zavedamo vsi, da gre tudi pri sredstvih evropske kohezijske politike za sredstva, ki jih je treba čim bolj gospodarno uporabiti. A smer je prava in verjamem, da nam bo uspelo.
DEMOKRACIJA: Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je sredi lanskega leta prejela pismo Evropske komisije, v katerem so Slovenijo opozorili na možnost začasne ustavitve povračil evropskih sredstev v slovenski proračun. Bruselj je v pismu opozarjal, da bi lahko začasno ustavili plačila za operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike 2014–2020, če Slovenija ne bo odpravila pomanjkljivosti v sistemu e-MA …
ČERNAČ: Pomanjkljivosti so odpravljene. Sistem deluje. Večja naloga pa nas čaka za naprej, ker je pred vrati nov večletni finančni okvir 2021−2027.
DEMOKRACIJA: Kako je sedaj s tem sistemom?
ČERNAČ: Potrebna je nadgradnja. Sicer gre za tehnično vprašanje, vendar je neposredno povezano tudi z vsebinskimi vprašanji. Tisti, ki daje več, kot prejme, upravičeno pričakuje gospodarno porabo. In pričakuje učinkovit nadzor. Še več. Nadzor mora biti večplasten. Tudi tu ne vidim problema. Problem pa nastane, ko nadzor postane namen sam sebi oz. birokraciji, ki ga izvaja. In tu, na vsebinskem delu nadzora, ne na tehničnem, nas čaka največ dela in največ sprememb.
DEMOKRACIJA: Slovenija v obdobju 2014–2020 razpolaga, če se ne motim, s 3,067 milijarde evrov iz evropskih strukturnih skladov (Evropski sklad za regionalni razvoj – ESRR in Evropski socialni sklad – ESS) in iz Kohezijskega sklada. Kakšno je sedaj stanje na področju črpanja evropskih sredstev za iztekajoče se finančno obdobje?
ČERNAČ: Ne najboljše. Učinki tega, kar delamo v teh dneh, tednih in mesecih, se bodo poznali v drugi polovici leta in v naslednjih treh letih. Počrpali pa bomo vse, do zadnjega centa. Žal pa ne za najboljše in najbolj potrebne projekte. Smo pa v zadnjem letu iztekajoče se finančne perspektive ter programov in usmeritev, ki sta jih sprejeli vladi Alenke Bratušek in Mira Cerarja, zato tega ne moremo več bistveno popraviti. Veliko sem po občinah. Potrebe tam so drugačne, kot se kažejo v Ljubljani. In tu nas čaka najtežja naloga za prihodnji sedemletni okvir.
DEMOKRACIJA: Sredi maja ste dejali, da bo v novi evropski finančni perspektivi 2021−2027 Sloveniji na voljo manj sredstev, zato se je treba osredotočiti na realne projekte, za katere že danes vemo, da jih bo mogoče izvesti. Kaj ste s tem mislili?
ČERNAČ: Skupno bo sredstev zaradi razmer po pandemiji seveda bistveno več. V mislih pa sem imel predvsem kohezijska sredstva, ki pa so bistveno manjša glede na prejšnje obdobje. V mislih sem imel tudi zmanjšanje sredstev za zahodno kohezijsko regijo, ki dosega bistveno višjo stopnjo razvitosti kot vzhodna. Se pa zavedamo, da v zahodno regijo spadajo tudi območja, ki delijo »usodo« bolj razvite Ljubljane. Npr. Posočje ali posamezni deli Gorenjske. In v tem okviru bomo potrebovali veliko inovativnosti, da razvoj teh območij ne bo zapostavljen. Sicer pa prav danes, ko se pogovarjava, evropski parlament razpravlja o prenovljenem predlogu Evropske komisije, ki predvideva dodatnih 750 milijard evrov povratnih in nepovratnih sredstev v naslednjem sedemletnem obdobju na že prej predvidenih 1.100 milijard evrov. Za Slovenijo to konkretno pomeni dodatnih 2,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev za izhod iz krize in 2,5 milijarde evrov povratnih sredstev. Boljši (verjamem pa, da se ga da še izboljšati) je tudi naš položaj pri kohezijskih sredstvih, kot je bil po zadnjem predlogu.
DEMOKRACIJA: Smo v Sloveniji sploh zmožni črpati toliko sredstev? Imamo dovolj projektov zanje?
ČERNAČ: Ta čas ne oziroma stopnja njihove pripravljenosti za izvedbo ni taka, da bi lahko bili uspešni. Tako so bili v sedanji perspektivi financirani tudi projekti in operacije, od katerih ni nobene dodane vrednosti. Prioritete za naprej pa so v okviru evropskih prioritet, kjer govorijo o zeleni Evropi, kar v domačem besednjaku pomeni urejena okoljska infrastruktura (čistilne naprave, kanalizacije, odpadki ). Primer: če vam, oprostite izrazu, »drek« teče neposredno v Muro, ker je čistilna naprava iz leta 1976, je treba evropska sredstva prioritetno nameniti za novo čistilno napravo, ne pa za table, predavanja, sajenje rožic, podporo glasnim »varuhom« narave in promocije o tem, kako je Mura lepa in čista. Naprej. Ko Evropa govori o zmanjšanju ogljičnega odtisa in boju proti podnebnim spremembam, to v domačem besednjaku razumemo kot podporo urejeni prometni infrastrukturi, ki omogoča urejen javni promet in boljšo mobilnost prebivalstva itn. Področje zdravstva. Imamo izrazito podhranjeno infrastrukturo v posameznih delih. Zato kot prioritetne umeščamo izboljšave kapacitet Infekcijske klinike v Ljubljani in Mariboru, nove kapacitete negovalnih bolnišnic v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu. Podobno velja za področje domske oskrbe in številna druga področja, kjer moramo besednjak, če se izrazim figurativno, ki se v evropskem prostoru uporablja na nivoju 5G, prenesti v domače okolje in domače razmere ter izboljšati našo podhranjenost na številnih področjih. Ne s študijami, pač pa s konkretnimi projekti.
DEMOKRACIJA: Kako pa gledate na to, da številni funkcionarji in uradniki na občinskih ravneh menijo, da je kandidiranje za evropska sredstva prezahtevno?
ČERNAČ: V enem delu sledimo regulativi na ravni EU. Tu nimamo veliko manevrskega prostora. V drugem delu pravila postavljamo sami. Potrditi jih sicer mora Evropska komisija. Vendar jih bomo za naslednji finančni okvir spremenili. Bistveno. Poenostavili. Združili posamezne ravni odločanja. Preprečili nepotrebna podvajanja, čeprav se zavedam, da bomo tudi pri tem naleteli na odpor. Treba je vzeti v zakup dejstvo, da številni, tudi tisti, ki danes vpijejo o poenostavitvah, živijo od »prekladanja papirjev«. In če jim bomo zaprli pipico, bodo kričali. Tako kot danes kričijo domnevni »varuhi narave in okolja«, večinoma tisti, ki za njuno varovanje niso storili nič oz. s tem mastno služijo. Med njimi pa so številni naivneži, ki tem floskulam nasedajo.
DEMOKRACIJA: Slovenija je razdeljena na dve kohezijski regiji. A bi bila pri črpanju evropskih sredstev uspešnejša, če bi že imela pokrajine?
ČERNAČ: Bila bi uspešnejša in tudi sredstva bi bila precej bolj gospodarno porabljena.
DEMOKRACIJA: Kako je epidemija COVID-19 vplivala na črpanje evropskih sredstev? Nedavno ste dejali, da bo Slovenija prerazporejena evropska sredstva, kar omogočajo ukrepi EU za blaženje posledic krize zaradi koronavirusa, namenila za ukrepe na področju zdravstva, gospodarstva, trga dela, razvoja in izobraževanja …
ČERNAČ: V teh dneh pošiljamo v odločitev vladi predlog prerazporeditev za te namene. Približno sto milijonov evrov namenjamo ohranitvi zaposlitev, podobno vsoto za izboljšanje kapacitet na področju zdravstva: prenova Infekcijske klinike UKC Ljubljana, nova Infekcijska klinika UKC Maribor, dodate kapacitete negovalnih bolnišnic in okrog sedemdeset milijonov evrov v podporo gospodarstvu za izhod iz krize.
DEMOKRACIJA: S čim se še ukvarjate kot minister? Kako je s »strateškimi projekti« za katere naj bi bili tudi zadolženi?
ČERNAČ: Slovenija razpolaga s številnimi strateškimi dokumenti. Žal so nekateri od njih bolj malo uporabni. Tudi Strategija razvoja 2030 je eden takih. V številnih primerih je strategije narekoval in kreiral tretji nivo uradništva ali zunanji izdelovalci, ki niti niso imeli jasnih usmeritev. Nič slabšalnega ni v tej moji trditvi. Gojim veliko spoštovanje do profesionalnega uradništva. Vendar je to nivo, ki mora skrbeti za izvedbo, ne za vizijo. Nobene velike filozofije ni za naprej. Ta čas pripravljamo programski okvir za naslednje sedemletno obdobje. Pet skupin, v katerih naj bi sodelovalo prek sto uradnikov, sem razpustil in oblikoval operativno skupino, ki jo vodi državna sekretarka. To bo tudi podlaga za nov strateški razvojni dokument Slovenije za naprej.
DEMOKRACIJA: Nenapisan politični »gentelmenski« dogovor naj bi vsaki novi vladi v normalni zahodni demokraciji zagotovljal sto dni miru. Pri nas očitno to ne velja. Kako gledate na to neverjetno medijsko in opozicijsko gonjo proti vladi?
ČERNAČ: Gonjo ustvarjajo posamezni, ta čas še dominantni mediji, ki počijo resnico. In ti so v Sloveniji žal prva, ne četrta veja oblasti. Ti bijejo vojno proti legitimno izvoljeni vladi. Da oblast, ki jo ti mediji imajo, grobo zlorabljajo, pa je vsakemu treznemu opazovalcu vidno na daleč. Primerjajte samo njihovo lakajsko poročanje v letu in pol Šarčeve vlade in danes.
DEMOKRACIJA: In še za konec. Zadnje tedne v Ljubljani in še nekaterih mestih po Sloveniji v petkih potekajo protivladni protesti, na katerih se večinoma zbirajo ljudje, ki menijo, da ima samo levica pravico biti na oblasti, in so navajeni, da so prisesani na državne jasli. Ali obstaja nevarnost, da bi ti protesti zrušili vlado? Kako trdna je pravzaprav vladna koalicija?
ČERNAČ: Na neki način se mi ti kolesarji, ki kolesarijo v krogu, smilijo. Veliko jih niti ne ve, zakaj to počnejo. Razen kolovodij iz ekstremnih levičarskih strank, kamor pa žal sodijo že tri stranke, poleg Šarčeve in Levice tudi SD, ki pa so večinoma vsi prisesani na davkoplačevalce, in to tiste, ki bi bili res upravičeni protestirati, pa nimajo časa, ker morajo skrbeti za svoje preživetje.
Sem pa na tem mestu pričakoval vaše vprašanje glede policista na motorju, ki je z dvignjenim palcem podprl nezakonit kolesarski shod pred tremi tedni, čigar ravnanje sem ostro kritiziral. Verjamem, da je policist Sandi čisto v redu človek. Bil pa je poslan, da spremlja shod, ki je bil povrh še nezakonit. Obnašati bi se moral profesionalno. Držati distanco. Namesto tega je policist Sandi opravil selfi z enim od kolesarjev, tako da se je (kasneje se je izkazalo, da je bilo vse skupaj vnaprej dogovorjeno) slikal z dvignjenim palcem v podporo nezakonitemu shodu. S tem je postal aktivni udeleženec tega nezakonitega shoda. Do tod je bil to njegov problem. Ko pa sem to dejanje na Twiterju kritiziral, so se mu v bran postavili oba policijska sindikata in dominantni mediji. Tudi za glavnega šefa policije njegovo dejanje ni bilo sporno. Ker je policist Sandi baje heroj iz preteklosti. Tu pa ima Slovenija problem. Odziv obeh policijskih sindikatov v tem primeru vzbuja skrb. Če ta odziv povežemo še s številnimi primeri iz preteklosti, ki govorijo o tem, da številna huda kriminalna dejanja, kjer je šlo za pripadnike leve politične provenience, sploh niso bila preiskovana, na drugi strani pa se je in se še vedno preiskuje t. i. desni pol politike tudi v primerih, kjer je od daleč vidno, da ni kaj preiskovati, je skrb toliko bolj utemeljena.
Protesti in trdnost koalicije? Zdajšnjo vlado je izvolilo ljudstvo, ne peščica ljudi, ki biciklirajo v krogu. V demokracijah vlade izvolijo ljudje na volitvah, ne na ulici ali posamezni mediji. V SDS tudi nikoli nismo imeli težav s preverjanjem zaupanja med mandatom. Nikoli pa ne bomo privolili v diktaturo manjšine nad večino, kar si želijo tisti, ki so organizatorji petkovih kolesarjenj.
Biografija
Zvone Černač se je rodil leta 1962. Diplomiral je leta 1987 na Pravni fakulteti v Ljubljani in pridobil naziv univerzitetni diplomirani pravnik. Po končanem študiju se je najprej zaposlil na sindikatih, po prvih demokratičnih volitvah pa je kot član izvršnega sveta občine Postojna vodil področje upravnih notranjih zadev. Poklicno pot je nadaljeval v gospodarstvu, in sicer je bil dve leti pomočnik direktorja in vodja splošne službe v podjetju Postojnska jama, nato pa je za dobro leto prevzel dolžnosti v. d. direktorja novoustanovljenega javnega zavoda Kobilarna Lipica. Po odhodu iz Lipice je do izvolitve v državni zbor leta 2004 vodil Stanovanjski sklad občine Postojna. V letih 2005–2011 je bil tudi nepoklicni podžupan občine Postojna, pristojen za področje komunalne in širše družbene infrastrukture. Po prvem poslanskem mandatu (2004–2008) je bil poslanec še dvakrat (2008–2011, 2011–2014), vmes pa je v času druge Janševe vlade (2012–2013) vodil ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Kot poslanec je bil član različnih parlamentarnih odborov, predsednik KNOVS, predsednik preiskovalne komisije in član ustavne komisije. Pred vnovično izvolitvijo v državni zbor leta 2018 je opravljal samostojno podjetniško dejavnost. V sedanjem sklicu državnega zbora je bil imenovan za predsednika odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Bil je tudi član odbora za infrastrukturo in prostor, komisije za nadzor javnih financ, komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb ter nadomestni član v preiskovalni komisiji. V okviru Strokovnega sveta SDS vodi Odbor za infrastrukturo in prostor.
