»Zaradi podpore tej resoluciji so v medijih SDS (Nova24TV in Demokracija) ostro napadli Ljudmilo Novak (NSI), hkrati pa hvalili Romano Tomc in Milana Zvera,« je na spletni strani Reporterja zapisal Igor Kršinar. Zadeva se nanaša na nasprotovanje resoluciji o kriminalizaciji spolne vzgoje na Poljskem, ki jo je Evropskemu parlamentu predlagala stranka Državljanska platforma, katere šef, ko je še vodil poljsko vlado, je bil Donald Tusk, nov predsednik EPP.
Resolucija je pravzaprav namenjena demonizaciji na Poljskem najbolj priljubljene stranke Zakon in pravičnost (PiS), ki svojih katoliških in konservativnih stališč ne skriva. In to ni bilo prvič. Spomnimo se zadeve s pravosodjem, ko so želeli Poljaki upokojiti sodnike, ki so v nekdanjem socialističnem režimu za železno zaveso sistematično kršili človekove pravice in razsojali, kot jim je naročila komunistična partija. Bruselj je to ocenil kot napad na neodvisnost poljskega sodstva. Kot napad na sodstvo so evropski birokrati s pomočjo levičarskih politikov in aktivistov ocenili tudi namero, da bodo morali poljski sodniki razkriti svoje premoženje in premoženje njihovih družin. Nekako tako, kot imajo to že urejeno na Hrvaškem. Tudi sprememba zakona o ustavnem sodišču se je znašla na udaru progresivnih, čeprav je stranka PiS želela samo vrniti prejšnji zakon, ki ga je tik pred volitvami leta 2015 Tuskova koalicija Državljanske platforme spremenila in prilagodila sebi v prid.
Tokrat Bruselj moti, da Poljaki nasprotujejo zelo nazorni spolni vzgoji mladoletnih. Proti temu sta se uprla in glasovala proti (sramotni resoluciji) Milan Zver in Romana Tomc. Najprej je treba povedati, da pobude v zvezi s spolno vzgojo na Poljskem ni dala stranka PiS, ampak državljanska iniciativa »Stop pedofiliji«. Ime iniciative ni naključno. Člani iniciative, ki so zahtevali spremembo 200b člena poljskega kazenskega zakonika, namreč menijo, da je poučevanje in spodbujanje mlajših od 15 let k spolnim aktivnostim v šolah pedofilija. In kdor bi to počel, mu je zagroženo do pet let zapora. Izhajajo iz stališča, če je spodbujanje k kaznivim dejanjem (umoru, ropu) kaznivo dejanje, je tudi spodbujanje mladoletnih k spolnosti pedofilija.
Poslanec PiS Marcin Ociepa pravi, da je pretiravanje, da bi pedagoški delavci končali za rešetkami. »To je pretirana razlaga zakona,« je dejal, in po poročanju Deutsche Welle dodal: »Zakon pravi, da ni dovoljeno spodbujati osebe, mlajše od 15 let, … k seksu ali k izvajanju drugih spolnih aktivnosti.« Prav tako menijo, da spolna vzgoja otrok ni stvar šole in s tem državnih uradnikov, ampak staršev. Nasprotujejo, da v šole prihajajo LGBT aktivisti in prepričujejo otroke v svojo agendo. Temu pravijo »seksualizacija otrok«, namen šole pa je poučevanje otrok, ne pa »spodbujanje spolne aktivnosti med mladino«.
In še nekaj je. V šolah na Poljskem že imajo nekakšen neobvezni pouk o spolnem življenju in tega, kot kaže, tudi ne bodo odpravili. Ta pouk se izvaja od 4. do 8. razreda osnovnih šol, letno je namenjenih 14 ur. A progresivne moti, to so tudi zapisali, da se ta pouk preveč osredotoča na družino (v dokumentu je beseda družina uporabljena 173-krat, seks pa samo dvakrat), nasprotuje kontracepciji in splavu, različnih spolnih usmeritev sploh ne omenja. »Menimo, da je škodljivo in nevarno deliti z otroki tako ideološko utemeljeno, dejansko napačno znanje, ki ne zadovoljuje potreb mladih,« so zapisali v skupini Ponton, ki se je pridružila gonji zoper PiS.
Ta pouk je zdaj v pristojnosti lokalnih in regionalnih vlad. Tam, kjer so na oblasti levičarji, šole že najemajo LGBT aktiviste, da prihajajo v šole in otroke učijo seksualnega življenja. »Zaskrbljujoče je, da nekatere lokalne oblasti uvajajo programe, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija in ki škodujejo otrokom in mladostnikom,« je nedavno dejal škof Ignacy Dec. Meni, da ima Poljska pravico, da sama določa, kaj bodo v šolah poučevali otroke, ne pa da to počnejo neke globalistične in do Poljske sovražno nastrojene organizacije. Opozoril je tudi, da se pod krinko spolne vzgoje želi v državo pripeljati ideologije, »ki bi škodile naravnemu zakonu in krščanskim vrednotam«.
Zadeva ni nova. LGBT aktivisti že dolgo želijo, da poučujejo mlade v osnovnih šolah. Retoriko so zaostrili spomladi letos, ko so zahtevali »spodbujanje alternativnega spolnega življenjskega sloga« v šolah. Večina poljskih politikov je to ocenila za »resno grožnjo Poljski«. Odzvala se je tudi rimokatoliška cerkev, ki je izrazila »globoko zaskrbljenost« glede izobraževalnih načrtov, s katerimi naj bi šole priznale smernice za izobraževanje, ki vključujejo LGBT. Cerkev je opozorila, da so zahteve v nasprotju z ustavno zagotovljeno pravico staršev, da vzgajajo otroci po lastnem prepričanju. Nov zakon naj bi take sprevržene prakse na Poljskem preprečil, še posebej »spodbujanje transspolne ideologije in homoseksualnega načina življenja« pri otrocih, ki so mlajši od 15 let. Povedano drugače: sprememba zakona ne kriminalizira spolne vzgoje, kriminalizira pa spodbujanje k pedofiliji.
Svoj glas za pedofilijo so torej dali Ljudmila Novak (NSI/EPP), Klemen Grošelj (LMŠ/Renew) in Milan Brglez (SD/S&D), Franc Bogovič (SLS/EPP) se je vzdržal, progresivni propagandi nista nasedla samo Romana Tomc in Milan Zver (oba SDS/EPP). Tanja Fajon (SD) in Irena Joveva (LMŠ) sta bili (modro) odsotni.
