Piše: Peter T.
Umanotera, slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ki je slovenske neto davkoplačevalce do zdaj stala 2,5 milijona evrov, pravi, da moramo radikalno spremeniti oskrbo s hrano. Če bodo ljudje še naprej jedli meso, se nam obetajo še bolj katastrofalne suše, rekordne temperature, neurja in katastrofalni požari. Kakopak, to velja, če verjamete Umanoteri ter berete in poslušate samo medijski mainstream.
Globalna politika in okoljevarstveni radikalci (tudi slovenski) so obsedeni s sanjami o »zelenem«. Zelena energija, zelena mobilnost, zelena politika in, kakopak, zelena hrana. »Hrana ima velik ogljični odtis, sistem z njeno oskrbo pa je vse prej kot vzdržen,« so na okrogli mizi o podnebju in okolju prijaznejši hrani, ki jo je organizirala Umanotera, ugotavljali razpravljalci. »Podnebne krize ne moramo nasloviti brez radikalnih sprememb,« je dejala Nika Tavčar iz Umanotere.
Seveda, ljudje se težko odpovemo dobri hrani, malo je ljudi, ki bi se odpovedali mesu. Tudi raziskavi, ki so ju v preteklem letu s podporo društva Focus naredili na Centru za socialno psihologijo, kažeta na to. Andreja Vezovnik s Fakultete za družbene vede ugotavlja, da mladi, prava groza, uživajo meso večkrat tedensko, kar naj bi bila posledica mnenja, da je uživanje mesa človeku naravno. Očitno ni, vsaj tako je bilo razumeti razpravo. »Rastlinski nadomestki mesu so na trgu že desetletja, na splošno pa tudi tisočletja,« je bilo slišati »zgodovinarje« in tudi »znanstvenike« za podnebje, kar očitno kvalificira družboslovce.
Razprava, ki ji je celo Slovenska tiskovna agencija namenila izredno veliko prostora, je tipičen primer vsiljevanja togih metod za »reševanje planeta« in neizmerna želja, da bi mesojedcem otežili dostop do hrane in jim vcepili občutek krivde za »toplogredne pline«. Ne vem, ampak zelo malo je uživalcev mesa, ki bi vegatarjancem in veganom vsiljevali svoja prepričanja, je pa skoraj vsak rastlinojedec na dveh nogah nestrpen. Kam je na področju energetike pripeljala taka »lubenična politika«, vemo – do krize, ki je ni videti konca. In ko bodo prišle redukcije elektrike, bo to zaradi »zeleno« usmerjenih; takih, kot so sodelovali v razpravi: Nika Tavčar, Nika Kremić (strokovna sodelavka za prehrano pri Zvezi potrošnikov Slovenije), Andreja Vezovnik (FDV) in tovarišija.
Zdaj je očitno na vrsti hrana in najbrž bodo prav kmalu prepričali politike, naj sprejmejo strogo regulativo, da bomo morali vsi jesti sojine burgerje (namesto slastnih mesnih burgerjev). Kot je ekstremistična »zelena« politika vlad in mednarodnih korporacij za zmanjšanje emisij zvišala cene elektrike, tako bo sanjarjenje o rastlinskih hrenovkah, klobasah in narezkih podražilo hrano. Sledila bo lakota (tudi v Evropi). In hujskači, kakopak, ne bodo nič krivi. Največji poraženci te zelene prehranske inflacije bodo delavci, običajni ljudje.
