Piše: Ž. N. (Nova24tv)
Vladajoča stranka se na omrežju Facebook hvali, da imamo v Sloveniji visoko povprečje zdravih let življenja in da smo nad povprečjem držav članic Evropske unije. Zdravnik in predsednik Sindikata zdravnikov družinske medicine dr. Igor Muževič opozarja, da gre v tem primeru za zavestno laž. Kot pravi, je vlado opozoril, da gre tukaj za metodološko telovadbo, vendar so ga očitno v luči neutemeljenega hvalisanja preprosto “preslišali”.
Svoboda je v petek na družabnem omrežju Facebook izpostavila, da “Slovenija po podatkih Eurostata in Health at a Glance: Europe 2024 dosega višjo pričakovano dobo zdravih let kot povprečje držav EU-27”. Ženske po njihovih besedah v Sloveniji v povprečju “živijo 68,8 let zdravih let, moški 64,6 let – kar je več kot evropsko povprečje (63,3 in 62,8 let)”.
Poudarjajo, da Slovenija “ostaja med državami, kjer je zdravstveno varstvo dostopno vsem prebivalcem in kjer se rezultati izboljšujejo”. “Več zdravih let, boljša kakovost življenja. Države, kot so Nemčija, Hrvaška in Avstrija, so pod povprečjem EU po številu zdravih let življenja, tako pri moških kot pri ženskah”, še dodajajo vladajoči v znak zadovoljstva, objavi pa so pripeli tudi graf.
“Tole spodaj je zavestna laž stranke Svoboda, ker so bili večkrat dokumentirano obveščeni o tem, da gre za neresnične podatke, ki temeljijo na res ‘zanimivi’ metodološki telovadbi”, je v odzivu na hvalisanje vladajočih kritičen zdravnik dr. Igor Muževič, ki meni, da bi lahko v omenjeni stranki vsaj v času, ko se bliža konec mandata, “prenehali lomastiti po zdravstvenem sistemu, kot se nam ponovno kmalu obeta, ko bodo glasovali o Zakonu o psihoterapiji, ki vpeljuje najnižje klinične standarde za psihoterapevta v zdravstvu v EU”.
Nimamo visokega povprečja zdravih let življenja
Po besedah Muževiča nimamo visokega povprečja zdravih let življenja, imamo pa metodološko unikaten vprašalnik, ki umetno napihuje našo vrednost zdravih let življenja (HLY – healthy life years). Potem ko so ga v Zvezi organizacij pacientov opozorili na neverjeten skok HLY med letoma 2018 in 2020, se je ta julija odločil obrniti tako na Urad RS za makroekonomske analize (UMAR) kot na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). “UMAR je v letošnji publikaciji zapisal, da je do tega prišlo, ker naj bi bil vprašalnik ‘bolj ustrezen’. Ni pa pojasnil, zakaj naj bi bil to res primernejši pristop”, je ob tem pristavil Muževič.
Resnica je ravno obratna, pravi zdravnik. “Slovenija je pred letom 2020, ko smo imeli v evropskem okviru slabe rezultate (celo 10 let manj HLY!), uporabljala validiran in s strani Eurostata priporočen vprašalnik (GALI)”, je pojasnil in dodal, da smo pričeli po letu 2017 vprašalnik postopno “izboljševati”. “Rezultat je, da imamo danes posebno, slovensko različico vprašanja, medtem ko so druge države sledile smernicam Eurostata in ohranile medsebojno primerljivost”, je jasen.
Zaradi “izboljšave” vprašalnika se manj ljudi opredeli kot oviranih
V nadaljevanju je Muževič pojasnil, kaj konkretno je tisto, kar se je spremenilo. Odkar je prišlo do spremembe vprašalnika, se postavlja vprašanje: “Ali ste trenutno ovirani zaradi kakršnihkoli zdravstvenih težav pri običajnih aktivnostih?” Pojasnjuje, da sta tukaj možna le odgovora “da” ali “ne”. V primeru, če oseba odgovori “da”, se mu postavi še dve dodatni vprašanji, v nasprotnem primeru pa se “samodejno predpostavi, da posameznik ni oviran”. “Posledica pa je, da se kar polovica manj ljudi opredeli kot oviranih.”
Zdravnik izpostavlja, da se tega v tujini ne gredo. Tam postavijo vprašanje: “V kolikšni meri ste zadnjih 6 mesecev ali dlje ovirani zaradi zdravstvenih težav pri običajnih aktivnostih?” Kot možne odgovore pa ponudijo: “zelo ovirani”, “zmerno ovirani”, “sploh niste ovirani”. “Vse države, ki so vprašalnik spremenile v binarno različico (DA/NE), kar je v nasprotju s priporočili Eurostata, so doživele izreden porast HLY. Države, ki so to možnost ukinile in se vrnile k priporočeni lestvici, pa so doživele izrazit padec HLY”, poudarja Muževič.
Navedeno pa po besedah zdravnika dokazuje primer Nemčije, saj je tam HLY, ko so leta 2015 uvedli možnost odgovora z “da” ali “ne”, izrazito narasel. HLY pa je drastično padel, ko so leta 2022 šli na odgovore “zelo ovirani”, “zmerno ovirani” in “sploh niste ovirani”. “Podobno se je zgodilo tudi na Švedskem, kjer je sprememba leta 2022 povzročila padec za 4–6 let,” še pri tem dodaja. Medtem ko je vlada preslišala opozorila, pa Muževič pravi, da je s strani NIJZ po obsežni korespondenci in sestanku v živo dobil zagotovilo, da se bo v prihodnje vprašalnik popravil.
