Še vedno ste vabljeni, da podpišete peticijo v podporo aktualni vladi Janeza Janše, in da k njenemu podpisu povabite še koga, saj je podpora vladi v teh kriznih časih ključna. Ob vseh zdravstvenih in gospodarskih težavah se je namreč ta primorana soočati še s pritiski iz opozicije, ki jih slednja izvaja v kolaboraciji z osrednjimi slovenskimi mediji in nevladnimi organizacijami, ki jih financiramo davkoplačevalci, in ki trepetajo pred izgubo sredstev. S peticijo lahko vladi izkažemo zasluženo priznanje, saj je učinkovita in dela dobro ter je nadoknadila zamudo v boju proti epidemiji koronavirusa, ki je resno ogrožala naše zdravje zaradi Šarčeve neučinkovitosti, predvsem pa je kot prva evropska država, razglasila konec pandemije, o čemer je poročal celo BBC. Do tega trenutka je vlado podprlo že preko 100 tisoč Slovencev in Slovenk, kar je zavidljiva številka v primerjavi z nasprotniki vlade, ki so zbrali pičlih 20 tisoč podpisov, torej petkrat manj. Potrebujemo to vlado, ki zna in zmore.
Mnogi se sprašujejo, zakaj je potrebno s peticijo podpreti vlado Janeza Janše. Znano je namreč, da velika večina ljudi podpira aktualno vlado, še zlasti v njenih prizadevanjih na zdravstvenem in gospodarskem področju z namenom blaženja posledic, ki jih je za seboj pustila pandemija novega koronavirusa. Težava pa je predvsem v tem, ker je glas tihe večine premalo slišan v levičarskih osrednjeslovenskih medijih. Težava je tudi v tem, ker tiha večina ni dovolj dobro organizirana. Prav zato je to nujno potrebno spremeniti in se organizirati, da bo v osrednjih medijih slišan njen glas. V kratkem pa se pričakuje, da se bo glas večine slišal tudi na ulicah, in sicer nemudoma ko bo to mogoče. V delu slovenske javnosti namreč obstaja sveto prepričanje, da izključno določenim pripada pravica do vladanja. In če pride na oblast nekdo, ki jim ni po volji, ga skušajo nemudoma diskreditirati kot nesposobnega in pokvarjenega, predvsem pa zrušiti to, zanje nepriljubljeno vlado, in sicer ne glede na ceno, ki jo plačujemo vsi slovenski državljani, kar je povsem nedemokratično, poroča 24kul.
Prav zato lahko s podpisom peticije jasno pokažemo vsej slovenski javnosti, da smo glas razuma. Tudi v pokriznem času je treba narediti vse, da bo imela Slovenija kar se da stabilno vlado, ki se bo znala učinkovito spopadati z vsemi posledicami epidemije koronavirusa, tako na zdravstvenem kot tudi gospodarskem področju. Vse drugo je tako za slovenske državljane kot tudi Slovenijo bistveno manj ugodno, še zlasti zato, ker se je opozicija že izkazala kot nesposobna učinkovitega vladanja, saj je ob pričetku težkih kriznih časov sama dezertirala. Peticijo je sicer možno podpisati tudi v fizični obliki. Aktualna koalicija pa je sestavljena iz strank SDS, SMC, NSi in DESUS in je nastala potem, ko se je bivši premier Marjan Šarec prestrašil težav povezanih z novo z epidemijo koronavirusa in neodgovorno odstopil. Janševa vlada je pričela s svojim delom, ko je bila sosednja Italija že močno pogreznjena v koronakrizo in je grozilo, da se bo italijanska zgodba ponovila tudi pri nas.
Foto: Matic Štojs Lomovšek
Vlada je ves čas deležna podtikanj in laži s strani opozicije, osrednjeslovenskih medijev in nevladnih organizacij
Nekdanje vladne stranke so namreč zbežale pred odgovornostjo, sedaj pa dejavno sodelujejo pri rušenju Janševe vlade, in sicer v kolaboraciji z državno financiranimi nevladnimi organizacijami, pa tudi levičarsko usmerjenimi osrednjeslovenskimi mediji. Iz teh krogov je vlada neprenehoma deležna laži in podtikanj, predvsem pa javnih provokacij, saj si ne želijo, da bi bila vlada uspešna in posledično tudi priljubljena, s čimer ogrožajo naše zdravje, socialni položaj in okrevanje gospodarstva. Napadi na vlado prihajajo predvsem iz strank LMŠ, SD in Levice. Podpis peticije prav zato predstavlja iskreno zahvalo aktualni vladi za vse dobro, kar je naredila in podporo pri njenem prihodnjem delovanju. Prvopodpisniki peticije so: Aleš Primc, Gorazd Pučnik, Niko Grafenauer, Tone Kuntner, France Cukjati, Metka Zevnik, dr. Ciril Zevnik, Tone Krkovič, dr. Janez Juhant, mag. Andrej Aplenc, dr. Matevž Tomšič in dr. Jože Rant.
Domen Mezeg
