Piše: C. R., STA
V občinah Postojna in Ilirska Bistrica so začeli verskim skupnostim zaračunavati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za verske objekte. Pri tem se sklicujejo na odločbo ustavnega sodišča in priporočila ministrstva za okolje. V Katoliški cerkvi, največji verski skupnosti pri nas, medtem preučujejo zakonodajo in napovedujejo enoten odgovor.
Koliko občin verskim skupnostim za verske objekte zaračunava nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) ni znano, saj na ministrstvu za okolje in prostor, kjer so zadolženi za zakonodajo s tega področja, podatkov o tem nimajo. Znano pa je, da so se za ta korak odločili v Postojni in Ilirski Bistrici.
Poteza je zmotila tamkajšnji župniji Katoliške cerkve. Kot so za STA povedali v postojnski župniji, so odločbo o odmeri NUSZ, ki se nanaša tudi na cerkve in kapele, torej nedvoumno verske objekte, prvič prejeli leta 2020. Na odločbo, ki jo je izdala Finančna uprava RS kot organ, ki za občine pobira NUSZ, so se pritožili na ministrstvo za finance kot drugostopenjski organ, vendar odgovora doslej niso prejeli. Po navedbah župnije omenjeno nadomestilo sicer znaša okoli 3,2 odstotka letnih prihodkov župnije.
Prepričani so, da jim občina nadomestilo zaračunava neupravičeno. Pri tem se sklicujejo na prvi odstavek 59. člena zakona o stavbnih zemljiščih, ki določa, da se NUSZ ne plačuje za zemljišča, ki se jih uporablja za potrebe obrambe, za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva, za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij ter za stavbe, ki jih verske skupnosti uporabljajo za svojo versko dejavnost.
Na Občini Postojna pa so nasprotno prepričani, da omenjeni člen ni več relevanten. Sklicujejo se na odločbo ustavnega sodišča, izdano 17. septembra 2020, v kateri so ustavni sodniki na zahtevo vlade odločali o več določbah odloka, s katerim je občina skušala državi zaračunati NUSZ za vojaško vadbišče Poček. V odločbi so namreč ustavni sodniki zapisali, da je za presojo, od katerih nepremičnin se plačuje NUSZ, relevanten zakon o graditvi objektov. Ta je bil izdan kasneje kot zakon o stavbnih zemljiščih, v njem pa verski, pa tudi vojaški in nekateri drugi objekti niso navedeni kot izjeme od plačila NUSZ.
Na Občini Postojna se sklicujejo tudi na priporočila, ki jih je občinam za zaračunavanje NUSZ oktobra 2021 poslalo ministrstvo za okolje. V njih je ministrstvo, sklicujoč se prav tako na ustavno odločbo iz septembra 2020, zapisalo, da objekti, ki jih kot izjeme navaja prvi odstavek 59. člena zakona o stavbnih zemljiščih, ne morejo biti izvzeti iz odmere NUSZ.
Na ministrstvu sicer zdaj pravijo, da je omenjeno priporočilo zgolj pripomoček občinam ter da nikjer v njem ni “izrecno navedeno, da naj občine verskim skupnostim zaračunavajo NUSZ”. “Kot je bilo že večkrat pojasnjeno, so v priporočilih dana pojasnila, kako uporabljati predpise s področja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ob upoštevanju odločb ustavnega sodišča. Te odločbe pa so obvezne in imajo učinek erga omnes – proti vsem,” so navedli za STA.
Navajajo še, da so vsi predpisi, ki določajo odmero omenjenega nadomestila, “zgolj v uporabi in da jih ni mogoče spreminjati ali dopolnjevati, ali kakorkoli vsebinsko posegati vanje”. “Drugačen način odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ali temu podobne dajatve, lahko spremeni ali na novo določi le nek popolnoma nov predpis,” so zapisali.
Tako se zdaj zdi, da vsi čakajo, kakšno stališče o omenjeni problematiki bo zavzelo ministrstvo za finance, ko bo odločilo o pritožbi postojnske župnije. Kdaj bodo odločili, na ministrstvu ne navajajo. “V kolikor so zavezanci pritožbe vložili, bodo slednje rešene glede na vrstni red prispetja,” so zapisali za STA.
Svoj odgovor na problematiko pripravljajo tudi na Slovenski škofovski konferenci. Kot pravijo, so seznanjeni s tem, da nekatere občine verskim skupnostim zaračunavajo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za verske objekte. Zato preučujejo zakonsko podlago v zvezi s tem in pripravljajo enoten odgovor, so navedli za STA.
