Piše: Gal Kovač (Nova24tv.si)
Ker bo Slovenija iz evropskega načrta za okrevanje in razvoj dobila 286 milijonov manj, kot je prvotno izpogajala Janševa vlada, vlada Roberta Goloba sedaj predlaga, da se oklesti načrt za okrevanje odpornosti, in sicer z zmanjšanjem financiranja in zamikom nekaterih projektov. Duhove buri predvsem predlog zamika izvajanja dolgotrajne oskrbe. Janševa vlada je Evropski komisiji obljubila, da bo prišlo do izvajanja zakona v drugi četrtini 2022, nakar je prišlo do zamenjave oblasti. Vlada Roberta Goloba je izvajanje zamaknila: Minister Mesec je tedaj dejal, da bo dolgotrajna oskrba zaživela prvega januarja 2024, sedaj pa predlagajo, da se ta še dodatno zamakne v drugo četrtletje prihodnjega leta. Vladni predlog je v državnem zboru naletel na negativne odzive opozicije.
Ko je poslanec Rado Gladek na Odboru za finance vprašal, kaj je vlado vodilo pri izločanju projektov iz načrta za okrevanje in odpornost, je minister Klemen Boštjančič odgovoril: “Ključen princip, ki smo se ga na Uradu za okrevanje in odpornost lotili, ko smo te projekte črtali, je bil, kaj je tisto, kar je najmanj verjetno, da bomo do 2026 izpeljali. Dodaten kriterij je bil, kaj je tisto, kar najlažje pogrešamo. To so bili kriteriji.”
Izplačila v okviru načrta za okrevanje in odpornost so vezana na mejnike, ki so vezani na uspešno sprejemanje bistvenih državnih reform. Slovenija je obljubljena sredstva izpogajala na podlagi obljube reforme pokojninskega sistema in tudi dolgotrajne oskrbe. Gre za dva sistema, za katera je minister Mesec v včerajšnji Tarči zatrdil, da sta namenoma na stranskem tiru in da vlada prednostno obravnava davčno reformo in plačno reformo v javnem sektorju.
Zaradi tega prav nič ne čudi, da je bil prav mejnik “začetek veljavnosti Zakona o dolgotrajni oskrbi” zamaknjen. Spomnimo, Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil sprejet konec leta 2022, s predvidenim začetkom veljavnosti 1. januarja 2023, do česar ni prišlo. Preden bi nekatere rešitve iz zakona z nastopom leta 2023 začele veljati, je bilo z referendumom izglasovano, da se te zamaknejo za eno leto, torej na začetek leta 2024. Opozicija je tedaj jasno opozarjala, da gre za de-facto ukinitev zakona. Opozorila se sedaj potrjujejo, saj prihaja do ponovnega zamika, in sicer v drugo četrtletje prihodnjega leta.
Pripravlja se šele osnutek prilagoditve zakona
Danes je državni sekretar z ministrstva za solidarno prihodnost Luka Omladič na srečanju posvetovalnega telesa, ki ga je ministrstvo ustanovilo prav z namenom prenove zakona, napovedal, da bo osnutek prenovljenega zakona pripravljen v roku dveh mesecev. Pozoro, ne predlog novele zakona, ki bi jo lahko vložili v parlamentarno proceduro, temveč le osnutek novele. Po časovnici, ki se je nadeja Omladič, bi lahko bil zakon sprejet v državnem zboru že do jeseni. “To je velik prelom, velika sprememba, seveda sprememba na bolje za ljudi,” je povedal državni sekretar, kar je ravno nasprotno, kot so pred volitvami razglašali predstavniki Levice, ki so trdili, da za dolgotrajno oskrbo v javni malhi ni dovolj denarja.
A ne glede na to, kako hitro bodo spremembe zakona pripravljene, to ne bo imelo učinka na samo izvajanje, ki se ga je vlada zaradi neuspešnega črpanja evropskih sredstev očitno namenila zamakniti.
