Piše: Vida Kocjan
Z današnjim dnem, 1. julijem, so plače, pokojnine in prihodki podjetnikov in kmetov, pa tudi nekaterih študentov nižje. Vladajoča koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) je določila obvezno plačilo davka na dolgotrajno oskrbo. Denar bodo zbirali na zalogo, je nedavno povedal Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost iz vrst Levice, tudi ustanovitelj skrajno levičarskega Inštituta 8. marec.
Z dodatnim davkom naj bi letno zbrali med 750 in 800 milijoni evrov, javno objavljenih analiz o razčlembi porabe tega denar pa niso na voljo. To pomeni, da bodo denar usmerjali za potrebe tekočega državnega proračuna oz. potrebe previsoke porabe zdajšnje vlade, ki je na primer v prvih petih mesecih ustvarila že 550 milijonov evrov primanjkljaja.
Prispevki, ki so se začeli zbirati s 1. julijem 2025, so: 1 % od bruto plače za zaposlene in 1 % bruto plače za delodajalce, 1 % neto pokojnine za upokojence, 2 % za samozaposlene in kmete, ki so obvezno zavarovani. Prispevek bodo plačevali tudi študenti, ki niso zavarovani kot družinski člani (npr. tisti, ki delajo prek študentskega servisa). Ti plačajo 1 % od dohodka ali 2 % kot samozaposleni, če so registrirani kot s. p.
Primeri izračunov
V zneskih to pomeni, da bodo zaposleni s povprečno bruto plačo (pribl. 2.500 evrov): 25 evrov na mesec (zaposleni) + 25 evrov na mesec (delodajalec). Skupno bo dodatni strošek 50 evrov mesečno ali 600 evrov letno.
Upokojenec s povprečno neto pokojnino (približno 1.000 evrov) bo mesečno plačal 10 evrov ali 120 evrov letno. Toliko mu bo poslej odtegnil ZPIZ.
Samozaposleni z minimalno osnovo (60 % bruto povprečne plače v državi) bo mesečno plačal okoli 27 evrov ali 324 evrov letno.
Če kmet dosega minimalno osnovo za prispevke (60 % povprečne bruto plače), bo plačal 27 evrov ali 324 evrov letno. Če so prihodki višji, se prispevek sorazmerno poveča (npr. pri 2000 evrih bruto prihodkov) bo prispevek 40 evrov mesečno ali 480 evrov letno.
Kaj bomo dobili za to?
Zaenkrat ob tej vladi nič. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je namreč pred kratkim opozoril, da še ni dorečenega sistema za izmenjavo podatkov o upravičencih, kar otežuje transparentnost in učinkovitost. Povedano drugače, informacijski sistem za dolgotrajno oskrbo še ni vzpostavljen.
V centrih za socialno delo vloge za dolgotrajno oskrbo sicer že sprejemajo, vendar odločb do jeseni ne bo, saj informacijski sistem še ni vzpostavljen. V ZZZS so navedli, da podatkovni tok še ni vzpostavljen, podatki v sistemu pa morajo teči med zavarovalnico, centri za socialno delo, izvajalci in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), ki ima vzpostavljen register izvajalcev. Med njimi še ni nujno potrebne digitalne povezave. Zato ZZZS izplačil še ne bi mogel opraviti, četudi bi centri vlagatelju izdelali osebni načrt in določili izvajalca za oskrbo na domu. Soočajo se torej z velikim pomanjkanjem digitalne povezljivosti registrov in informacijskih sistemov, kar otežuje hitro in učinkovito obdelavo podatkov. Kritike pa so usmerjene tudi v neenotno metodologijo razvrščanja upravičencev v kategorije in pomanjkljivo opredelitev storitev, kar povzroča zmedo pri izvajanju.
Pomanjkanje kadra in zmogljivosti
A ne samo da ni informacijskega sistema, močno primanjkuje tudi usposobljenega kadra. Premalo je zmogljivosti za izvajanje storitev, zlasti za oskrbo na domu, kar omejuje dostopnost storitev za vse upravičence. V domovih za starejše že zdaj močno primanjkuje kadra, ponekod opozarjajo tudi na pomanjkanje postelj. Slednje se sicer v zadnjem času zdi manjši izziv. Postelje so, ni pa zaposlenih, ki bi lahko oskrbovali stanovalce. Težava je tudi nezadostna mreža izvajalcev, kar otežuje prehod na nov sistem.
Tudi centri za socialno delo, ki so vstopne točke za uveljavljanje pravic iz dolgotrajne oskrbe, so kadrovsko podhranjeni in preobremenjeni, kar lahko povzroči zamude pri obravnavi vlog.
Težave se še kar kopičijo
Dolgotrajna oskrba na domu je namreč povsem nova. Osnova mreže ostaja v okviru pomoči na domu in večina izvajalcev za dolgotrajno oskrbo na domu bo tistih, ki zdaj izvajajo pomoč na domu, navajajo na ministrstvu. Če je tako, že zdaj močno primanjkuje tistih, ki izvajajo pomoč na domu. V nekaterih krajih so čakalne dobe za to pomoč že zdaj velike. Na ministrstvu so se (morda) zbudili in navajajo, da bodo »zagotovo potrebne dodatne zaposlitve«.
Minister Maljevac v javnosti sicer govori, da vsi postopki potekajo tako, kot je treba. Vendar tako govori že vsaj dve leti, odkar je bilo ustanovljeno to ministrstvo. Pojavi se le takrat, ko se mora, dejansko pa so stvari nedorečene.
Uvajanje dolgotrajne oskrbe v Sloveniji
Začetki segajo že v čas prve vlade Janeza Janše (2004−2008). Prve strokovne razprave o potrebi po sistemski ureditvi tega področja so bile sicer že v obdobju 2002 do 2006. Leta 2008 je nato ministrstvo za zdravje pripravilo izhodišča za zakon o dolgotrajni oskrbi, z volitvami je sprejemanje zastalo. Analizo stanja dolgotrajne oskrbe v Sloveniji je leta 2010 pripravila skupina pod vodstvom Dušana Kebra. Zakonski predlog pa nikoli ni prišel v državni zbor. Sledile so priprave različnih različic zakona. Leta 2020 je takratni minister Tomaž Gantar predstavil nov zakon s predvideno pravico do dolgotrajne oskrbe kot novo socialno pravico. Zakon je bil v državnem zboru sprejet decembra 2021, veljati naj bi začel januarja 2023. Aprila 2022 so bile volitve, vodenje vlade je prevzel Robert Golob, ki je v zahvalo in nagrado, ker mu je Levica omogočila zmago, ustanovil novo ministrstvo in njegovo vodenje podelil Simonu Maljevcu.
Nova vlada Roberta Goloba je zakon iz časa Janeza Janše decembra 2021 ocenila, da izvedbeno in finančno (menda) ni vzdržen, uveljavitev zakona je preložila na 1. januar 2024, kasneje na 1. januar 2025.
Ministrstvo za solidarno prihodnost je poleti 2023 začelo s pripravo novega zakona, ki naj bi nadomestil prejšnjega iz leta 2021. Oktobra 2023 so predstavili osnutek zakona, ki je predvideval uvedbo solidarnostne blagajne, nove pravice (npr. oskrbovalni dopust) in javni zavod za dolgotrajno oskrbo. Koalicija je nato decembra 2023 sprejela nov zakon z začetkom izvajanja 1 januarja 2025. Zdaj se ruši tudi to. Poleg kadrovskih težav je ena največjih težav povezana z digitalizacijo in vzpostavitvijo enotnega sistema. Digitalna orodja za ocenjevanje in upravljanje namreč niso pripravljena, čeprav je zdajšnja koalicija v sedlu že tri leta, osnovni zakon, ki so ga samo nekoliko preuredili, pa je bil sprejet že decembra 2021, v času Janševe vlade torej.
Še bomo čakali na funkcionalno dolgotrajno oskrbo
Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil sprejet decembra 2021 po več kot desetletju priprav, pilotnih projektov in javnih razprav. Zdajšnja vladajoča koalicija bo denar zbirala na zalogo, jasno je, da bomo davkoplačevalci in gospodarstvo z dodatnim financiranjem zalivali predvsem državni proračun, zato je le vprašanje časa, kdaj se bo Robert Golob pojavil v javnosti in se hvalil, kako uspešen je pri obvladovanju javnih financ. Virov in novih davkov seveda ne bo objavil.
Vedeti moramo še to, da bodo sistem dolgotrajne oskrbe uvajali postopoma s poudarkom na oskrbi na domu in storitvah za ohranjanje samostojnosti, polna implementacija pa je predvidena do leta 2028, ko bodo vključene vse storitve (npr. institucionalna oskrba). Denar za vse to pa bo na voljo že od 1. julija 2025. V gospodarstvu zmajujejo z glavo, vendar dlje od tega žal ne pride.
Zakon se bi moral izvajati že dobri dve leti, pa se še dolgo ne bo
Zvone Černač, nekdanji minister in zdajšnji poslanec (SDS), je te dni na spletu zapisal, da je bil zakon sprejet v času vlade, ki jo je vodil Janša, že decembra 2021, »izvajati bi se moral že dobri dve leti, pa se še dolgo, dolgo … ne bo«.
Dr. Matej Lahovnik pa opozarja, da je na področju dolgotrajne oskrbe še vedno več odprtih vprašanj kot odgovorov, zato dvomi, da bodo storitve res dostopne vsem upravičencem.
Poslanka Karmen Furman (SDS) navaja, da gre v primeru zdajšnje vlade predvsem za politični teater na račun ljudi«. Razkrila je, da je bilo pri enem zadnjih zakonskih predlogov sprememb navedenih 71 členov, na katere je bilo tik pred sejo parlamentarnega odbora danih 50 pripomb in 66 amandmajev. Nihče ne ve, kaj se sprejema, Maljevca je vprašala, kdo jim sploh piše zakone, saj niti v koaliciji ne vedo, kaj se sploh sprejema. Furmanova je še opozorila, da je vlada je ignorirala stroko in zanemarila predloge skupnosti zavodov.
Spomnimo. Koalicija je lani izsilila celo posvetovalni referendum, na katerem naj bi dobili potrditev za zamik polnega izvajanja zakona za eno leto (do 2025), da bi omogočili dodatne priprave, zlasti na področju infrastrukture, kadrov in digitalizacije. Smo sredi leta 2025 in še vedno ni nič. Koalicija tako starejšim, invalidom in pomoči potrebnim povzroča veliko škodo.
Lani porabili skoraj 300 tisoč evrov zgolj za študije
Da si je Simon Maljevac obul prevelike čevlje, so krivi predvsem tisti, ki so ga na to mesto postavili. Kritike na račun ministrstva se nanašajo predvsem na neučinkovitost pri vzpostavitvi sistema dolgotrajne oskrbe, kadrovsko politiko, porabo sredstev in pomanjkanje konkretnih rezultatov.
Ministrstvo je namreč v letu 2024 porabilo 285.661 evrov za študije, analize in zunanje svetovalce, kjer gre predvsem za neučinkovito porabo, neposredne koristi za uporabnike dolgotrajne oskrbe so namreč zelo vprašljive.
Ob tem je na ministrstvu po zadnje dostopnih podatkih visoko število zaposlenih (106 javnih uslužbencev, od tega 79 z dovoljenjem za delo od doma), kar ne prinaša sorazmernih rezultatov. Postavlja se tudi vprašanje, kaj ti uslužbenci dejansko počnejo. Pa ne samo to. Tudi Maljevac se je obdal z ožjo ekipo, katere izkaznica je predvsem strankarska pripadnost skrajni Levici, iz katere izhaja tudi sam.
