Piše: Andrej Sekulović
Med govoričenjem o novih ukrepih, sredstvih in sodelovanju se je v francoski prestolnici razlegel glas, ki je prinesel jasno sporočilo z druge strani Atlantika; dovolj je bilo cenzure in regulacij, čas je, da se odpre prosta pot ustvarjalnosti in svobodi.
Tako je na pariškem vrhu o umetni inteligenci (UI) govoril ameriški podpredsednik JD Vance. 10. in 11. februarja se je v Parizu zbralo več kot 1.500 voditeljev, strokovnjakov in predstavnikov industrije iz približno sto držav, da bi govorili o umetni inteligenci. Vrh sta gostila francoski predsednik Emmanuel Macron in indijski premier Narendra Modi. Med navzočimi so bili predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, nemški kancler Olaf Scholz, kanadski premier Justin Trudeau, izvršni direktor OpenAI Sam Altman, direktor Googla Sundar Pichai in številni drugi. Slovenijo je predstavljala ministrica za digitalno preozbrazbo Ksenija Klampfer, medtem ko je Golob udeležbo odpovedal.
Skupna izjava o umetni inteligenci, ZDA ni med podpisnicami
Na vrhu je 61 držav podpisalo skupno izjavo o UI, med njimi Francija, Indija, Nemčija in Kitajska. Izjave pa niso podpisale Velika Britanija in Združene države Amerike. V slednji piše, da je vrh tlakoval pot odprtemu in raznolikemu pristopu, ki bo omogočil, da bo UI temeljila na človekovih pravicah, da bo etična, varna in vredna zaupanja. Hkrati so poudarili, da si je treba prizadevati za zmanjšanje neenakosti s pomočjo državam v razvoju pri vzpostavljanju lastnih kapacitet za UI. Izjava seveda vključuje tudi liberalne klišeje o zaščiti enakosti spolov in jezikovne raznolikosti. Vključeno je tudi varstvo potrošnikov in intelektualnih avtorskih pravic. Če se podpisnice zavzemajo predvsem za varnost in vzpostavitev splošnih pravil, pa dajejo ZDA prednost inovacijam in drznejšemu pristopu. Tako je JD Vance na začetku svojega govora dejal, da ne bo govoril o varnosti, temveč o novih priložnostih.
Spodbujanje namesto dušenja tehnologije
Trumpova administracija vidi revolucionarno vlogo UI v gospodarskih inovacijah, ustvarjanju novih delovnih mest, nacionalni varnosti, zdravstveni oskrbi in svobodnem izražanju. Njeno omejevanje bi pomenilo ohromitev najbolj obetajoče tehnologije našega časa. Vance je v štirih točkah izpostavil, da nameravajo ZDA ostati »zlati standard« za tehnologijo UI ter bodo kot takšne najbolj zaželen partner za tuje države in podjetja, da bi čezmerna regulacija ne uničila te industrije že na začetku, da bodo ZDA izkoristile UI za ustvarjanje služb in spodbujanje produktivnosti ljudi, namesto da bi jih nadomestila, ter da se močno zavzemajo za to, da UI ne bi omejevali ideološki predsodki. Američani nikakor ne bodo izkoriščali UI kot orodja avtoritarne cenzure, je poudaril Vance. Bil je jasen, da si ZDA želijo partnerstva z navzočimi v duhu sodelovanja in odprtosti. So pa za to potrebna mednarodna pravila, ki bodo, namesto da bi jo dušila, spodbujala tehnologijo UI. »Predvsem se nam zdi pomembno, da naši evropski prijatelji k temu novemu mejniku pristopajo z optimizmom, ne s strahom,« je dejal.
Nova industrijska revolucija
Odprto ozračje pri predpisih spodbuja inovacije. Trumpov izvršilni ukaz o UI se tako izogiba čezmernim predpisom in zagotavlja, da bodo imeli vsi Američani korist od nove tehnologije, ki jo Vance vidi kot drugo industrijsko revolucijo. Hkrati je Trump zaskrbljen zaradi poročil, naj bi nekatere vlade nameravale priviti tehnološka podjetja iz ZDA, ki delujejo v mednarodnem okolju. »ZDA tega noče in ne more sprejeti, saj menimo, da je to velika napaka, ki ne bo vplivala le na ZDA, temveč tudi na vaše države,«, je izpostavil Vance in dodal, da se nova industrijska revolucija UI ne bo udejanjila, če jo bodo ohromila obremenjujoča pravila, ki odvračajo inovatorje od tveganj. Prav tako se ne bo uresničila, če bodo velikim akterjem dovolili, da začnejo prevladovati in uporabljati UI za cenzuro ali nadzor misli uporabnikov. Vance je ob tem opozoril, da velikokrat prav tisti, ki imajo prednost na trgu, zahtevajo najbolj agresivne regulacije. »Služijo takšni varnostni predpisi ljudem ali tem akterjem?« se je vprašal Vance. Bil je kritičen tudi do akta o digitalnih storitvah EU, ki vključuje številne predpise, s katerimi so se primorana ukvarjati visoko produktivna tehnološka podjetja, kot je umikanje vsebin in nadzor nad t. i. dezinformacijami. »Želimo si varnega spleta, a nekaj je preprečiti predatorju, da preži na otroke, drugo pa preprečevati odraslim dostop do mnenj, za katera vlade trdijo, da so ‘dezinformacije’,« je izpostavil.
V katero smer bo šla Evropa?
Na Vzhodu se Evropa sooča s krvoločnimi kremplji ruskega medveda, z višav Zahoda jo s strogim pogledom prebadajo oči ameriškega orla, ki po letih izgnanstva znova sedi v svojem gnezdu. A Evropa je šibka zaradi njenih voditeljev. Predpisi in regulacije birokratske pošasti, ki se je razbohotila v Bruslju, ji onemogočajo, da postane znova mogočna. Se bodo neizvoljeni glavarji v Bruslju streznili v luči besed svojih ameriških bratrancev in obrnili nov list? Ali pa bo veter sprememb moral še močneje zapihati, da bo odnesel nesposobneže in odprl pot voditeljem, ki jih zibelka demokracije in civilizacije potrebuje? Macron je sicer dejal, da bo EU zmanjšala regulacije, da bi omogočila razcvet UI v regiji, in pozval k investiranju v novo tehnologijo na področju EU in Francije. Evropska komisarka za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo Henna Virkkunen je prav tako dejala, da bo EU razrahljala pravila, da bodo postala podjetjem prijaznejša. A vendar ostajajo številna druga področja, kjer so potrebne korenite spremembe, od množičnih migracij pa do vojne v Ukrajini, kjer sta Washington in Moskva postavila Bruselj na stranski tir.
