Na današnji dan 12. decembra 2014 smo po šestih mesecih dočakali izpustitev edinega političnega zapornika v Evropi, je na twitterju zapisala Ifigenija.
Spodaj objavljamo povzetek dogajanja, ki ga je v Demokraciji, ki je izšla 18. decembra 2014, v uvodniku z naslovom »Vstajenje pred hišo sramote«, povzel Metod Berlec.
V petek pa se je vendarle zgodilo tisto, kar bi se moralo že junija. Po odločitvi ustavnega sodišča, da se do končne odločitve zadrži izvršitev sodbe proti predsedniku SDS Janezu Janši v zadevi Patria, je Janša lahko zapustil zaporniške prostore v Puščavi in odšel na svobodo.
Zvečer ga je množica pred sodno palačo v Ljubljani sprejela z velikim navdušenjem in radostjo. Vsakodnevno protestiranje v soncu, pripeki, dežju, neverjetnih nalivih in v zadnjih tednih v mrazu je bilo končno nagrajeno. Narejen je bil pomemben korak v pravo smer. Ustavno sodišče je zadržalo sporno odločitev rednih sodišč. Janša je pred zbrano množico opozoril, da je sodba Patria samo ena od tisočih krivičnih sodb, ki so jih v zadnjih desetletjih izrekla slovenska sodišča. Po njegovem prepričanju se je načrtno gojila negativna selekcija v sodstvu.
»Bolj ko je sodnik krivično sodil, više je v službi prilezel.« Zavzel se je za prečiščenje sodstva. »Sodijo naj tisti, ki niso kršili človekovih pravic.« Vztrajnikom je dejal, da so dokazali, da v Sloveniji še vedno obstaja upanje. »Upanje v teh časih ste vi … Vi ste tisti, ki ste Slovenijo spreminjali tako, kot jo je neki drug odbor pred 25 leti.« – »Zato so vaše zahteve ne le zahteve po reformi pravosodja, po več pravice, ampak tudi zahteve po več blaginje. Brez pravice tudi blaginje ni,« je še dejal zbranim. Ob tem je poudaril, da ni pomembnejše teme in vrednote, kot sta pravica in svoboda.
Ustavno sodišče je odločitev sprejelo soglasno. V obrazložitvi so zapisali, da je Janša poslanec in predsednik največje opozicijske stranke v državnem zboru, »dobro delujoča opozicija pa je eden od temeljev demokracije«. Če bi Janši na koncu uspelo z ustavno pritožbo, bi lahko nastale tudi »težko popravljive posledice za dobro in učinkovito delovanje demokratičnega parlamenta in oblasti kot celote«.
»Na drugi strani pa bi morebitna zavrnitev ustavne pritožbe pomenila le ponovno vzpostavitev zdaj obstoječega stanja, torej nadaljevanje prestajanja zaporne kazni.« Tako ustavni sodniki vsebinsko še niso odločali, ali so bile Janši kršene človekove pravice oziroma temeljne svoboščine, so pa zadevo sprejeli v obravnavo. Številni ustavni pravniki zato menijo, da takšna odločitev ustavnih sodnikov nakazuje verjetnost, da bo zadeva za Janšo ugodno rešena. A dokler to ni črno na belem, je kljub vsemu treba biti zadržan.
Ravno zato se je še pred prihodom Janše pred sodišče na tem sedaj že legendarnem kraju ljudskega upora zgodila skupščina Odbora 2014. Vztrajniki so z bučnim odobravanjem soglasno sprejeli zahtevo po odstopu generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja in predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše! Po novem bodo protesti vsako sredo (izjemoma v torek, 23. decembra, ob 16. uri) pred sodiščem vse dotlej, dokler sramotna sodba Patria ne bo razveljavljena. Odbor 2014 bo pri svojih zahtevah vztrajal! Kmalu pa bo izšla tudi knjiga, v kateri bo v trajen zgodovinski spomin zapisano to veličastno gibanje za svobodo, pravico in resnico!
Nedvomno se je mogoče strinjati z Bernardom Brščičem, ki je v intervjuju za našo revijo dejal, da bo primer Patria ostal neizbrisljiv madež na slovenskem pravosodju. »Je odraz skorumpiranega in politično odvisnega sodstva.« Primer Patria po njegovo ni sodna zmota, ampak montiran politični proces, po svoji zlobi primerljiv z Nagodetovim, s Pučnikovim ali procesom JBTZ … »Če epilog primera Patria ne bo očiščenje pravosodja, je bila žrtev Janeza Janše zaman.«
No, danes, ko je Janez Janša spet predsednik vlade, obstaja vsaj upanje, da se bodo zadeve popravile tudi na področju pravosodja. A nedvomno ne bo lahko, saj globoka država in z njo povezani lobiji ter medijski lakaji silovito napadajo aktualno vlado, ki jo vodi prav Janša.
