Vse to je vlada uspela narediti do vrnitve Erjavca na čelo DeSUS – posledice pa bodo najbolj občutili ravno upokojenci!

Epidemija koronavirusa je v pričetku leta zajela ves svet, pri čemer Slovenija ni bila izjema. Po izbruhu pandemije je nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec pred epidemijo zbežal, nakar se je uspela sestaviti desnosredinska koalicija, ki je že prvi dan nastopa zagrizla v delo. V vsem tem času je vladi uspevalo skozi ukrepe intervenirati na področju gospodarstva in blagostanja prebivalcev. Premier Janez Janša je v Bruslju uspel izpogajati rekordna evropska sredstva, svoj doprinos pa je pokazal tudi s pismom v Bruselj, kjer je pozval države, naj se dogovorijo o pogojevanju črpanja evropskih sredstev, kar mu je tudi uspelo. Proti koncu leta pa nas čaka tudi prihod prvih doz cepiva, na kar se je celo leto čakalo.

 

Vlada se je zavedala že v samem začetku, da bo epidemija in z njo povezana omejitev gibanja in nekaterih gospodarskih dejavnosti, potegnila za seboj gospodarsko škodo in stiske ljudi. Po večdnevnem neprekinjenem delu je vlada konec marca sprejela prvi protikoronski paket za omejitev posledic epidemije in blažitev njenih posledic.

V nadaljevanju je sprejela še pet protikoronskih paketov, v katere so vključili praktično skoraj vse skupine prebivalstva. Solidarnostnega dodatka so bili tako deležni upokojenci, študentje in socialno šibkejši. Po drugi strani so poskrbeli za vse tiste, ki so v času epidemije izgubili službe in jim v določenem obdobju zagotovili nadomestilo za brezposelnost. Kot so že v samem začetku poskrbeli za kulturnike, so v nadaljevanju poskrbeli tudi za verske uslužbence.

Na drugi strani se je vlada soočala z hudimi posledicami v gospodarstvu. S pomočjo interventnih zakonov je tistim podjetjem, ki svojim delavcem niso mogli omogočati dela, zagotovila plačila čakanja na delo za njihove delavce. S pomočjo evropskih sredstev je omogočila subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in tako poskrbela, da so lahko delavci svoja delovna mesta obdržali. Samostojnim podjetnikom, ki svoje dejavnosti niso mogli opravljati, je bil omogočen temeljni dohodek v najbolj kritičnih mesecih, v zadnjem obdobju pa tudi delno kritje fiksnih stroškov. Pri tem tudi ne smemo pozabiti tudi na turistično panogo in omogočanje turističnih bonov. Izkazalo se je, da je vlada s tem pomagala rešiti od 150 tisoč do 200 tisoč delovnih mest v gospodarstvu. Dodatno so pomagali 51.500 samostojnim podjetnikom, družbenikom, kulturnim delavcem in kmetom.

Največ sredstev za pokojninsko in socialno zavarovanje
S finančnega vidika je bil najobsežnejši paket pomoči ukrep plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja, ki je znašal preko 622 milijonov evrov. Prispevki pa so bili plačani več kot 742 tisoč upravičencem. Od tega je bilo največ sredstev namenjenih za pokojninsko in socialno zavarovanje zaposlenih, ki so delali (preko 400 milijonov evrov). Sredstva namenjena za kritje prispevkov vseh socialnih zavarovanj so znašala več kot 124 milijonov evrov, od tega je bilo vplačanih dve tretjini prispevkov v pokojninski sistem in ena tretjina v sistem zdravstvenega zavarovanja. Drugi finančno najobsežnejši paket pomoči so namenili področju delovnih mest, investicija države pa je znašala preko 414 milijonov evrov. V sklopu tega ukrepa je preko 147 tisoč upravičencev prejelo nadomestila za čakanje na delo. Za zagotavljanje izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka pa je bilo namenjenih preko 30 milijonov evrov.

Na račun Karla Erjavca moramo na sedmi protikoronski paket še čakati
Vlada se je v sredo sestala na Brdu pri Kranju, kjer je usklajevala ukrepe vključene v sedmi protikoronski paket, kamor je vključen tudi solidarnostni dodatek upokojencem. Pred sejo pa je DeSUS  predsednika vlade obvestil, da Karla Erjavca na srečanje ne bo. Namesto, da bi uspešno sprejeli PKP7, s katerim bi se pomagalo zdravstvu, gasilcem in prevoznikom, pri kritju fiksnih stroškov podjetij, olajšalo prejemanje pomoči in pomagalo socialno najšibkejšim, med drugim mladim družinam in ravno upokojencem, se Erjavec sestanka ni udeležil.

Janševo pismo Bruslju in zgodovinski dogovor o zagotovitvi rekordnih evropskih sredstev
Vsem kritikam s strani opozicije navkljub, pa je dejansko pismo premierja Janeza Janše v Bruselj, bil eden prvih korakov k temu, da so se bile države med seboj sposobne dogovoriti o črpanju sredstev iz sklada okrevanja po pandemiji in iz zagotovljenih sredstev za naslednjih sedem let. Pred samim dogovorom je zelo slabo kazalo v Evropi v naslednjem letu, a je Janšev poziv, da EU le uredi dogovor z Madžarsko in Poljsko, obrodilo sadove, zato bo lahko Evropa kaj kmalu šla v intenzivno okrevanje in v dvig svoje gospodarske rasti.

Do konca leta lahko pričakujemo tudi prihod cepiva in kot kaže je luč na koncu tunela. Interes za cepljenje s cepivom proti covidu-19 je z oddajo vloge prek portala e-uprava do danes zjutraj izrazilo že več kot 71.900 ljudi, kažejo podatki ministrstva za javno upravo. V skladu z nacionalno strategijo cepljenja proti koronavirusu bodo v Sloveniji najprej cepili zdravstvene delavce in sodelavce ter zaposlene in oskrbovance v domovih za starejše.

Sara Rančigaj