Piše: C. R.
Bistveno za referendum, za katerega je v teku zbiranje podpisov, je to, da gre pri dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke za dodatke za elito, za peščico, med tem ko 99,99 odstotka upokojencev ne bo prejelo nič oziroma zelo, zelo malo.
Več kot 100.000 upokojencev bo prejelo samo pet evrov letnega dodatka več, hkrati pa bo peščica kulturnikov dobila 18 tisoč evrov letno več. Torej so tisti, ki so 40 let delali in plačevali prispeveke v pokojninsko blagajno, nagrajeni s centi, tisti, ki v veliki meri niso plačevali nisti prispevkov, pa bodo imeli najvišjo možno pokojnino – tudi do 3300 evrov. Ti dodatki so namenjeni točno določeni kulturni eliti.
Ministrstvo za kulturo ni socialna ustanova– pokojnine in položaj posameznih skupin upokojencev je treba urejati znotraj pokojninske referome.
“Pa saj so se pokojnine ravnokar dvignile …”
Drži, vendar je bilo to redno usklajevanje, za 4,5 odstotka. Pri povprešni starostni pokojnini 900 evrov je to 40 eur, medtem ko mora vsak upokojenec zdaj plačevati 37,17 evrov obveznega zdravstvenega zavarovanja, za dva evra se je povišal prispevek za RTV, od julija dalje še prispevek za dolgotrajno oskrbo, položnice in hrana pa tako vemo, za koliko so se povišale.
Premier Robert Golob je pred novim letom rekel, da dodatek za upokojence ni potreben, istočasno pa so sprejeli zakon, ki kulturnikom MESEČNO daje 1.500 evrov dodatka.
Pri aktualnem dvigu pokojnin je torej pomembno vedeti naslednje: gre za redno uskladitev, to ni dosežek vlade dr. Roberta Goloba, ampak zakonska obveza (kar določi svet zavoda na podlagi zakona, ki določa, da je treba upoštevati 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v lanskem letu).
Kaj pa očitki, da je kulturniške pokojnine delil prejšnji minister za kulturo dr. Vasko Simoniti?
ODGOVOR: Prav je, da se pomaga kulturnikom pri nizkih pokojninah, vendar bi morali te nagrade oblikovati skladno s pokojninsko reformo.
Pri Simonitiju je bil kriterij za pridobitev precej strožji in tudi določal, da je dodatek lahko največ 70% najvišje pokojnine. Ta zakon pa bo tudi dvignil pokojnine tudi tistim, ki imajo že danes zelo visoke – npr. tisti s 1500 evrov bo zdaj prejel 2350 evrov mesečno.
Poleg tega je Simoniti delil te pokojnine zaslužnim na podlagi življenjskega dela in večinoma so bili to starejši prejemniki, ta vlada pa bo z zakonom delila dodatke za dosežke enega projekta. Na primer: Po Simonitijevem zakonu je ta dodatek pripadel Niku Grafenauerju, ta vlada pa ga bo namenili dojilji psov.
In pokojnine za športnike? “V SDS leta 2017 nismo glasovali ZA zakon, ki podeljuje te dodatke vrhunskim športnikom. Tema so kulturniki oz. privilegiji kulturnikom.”
In seveda se postavlja vprašanje, zakaj niso prej nič naredili.
“Poskušali smo ustaviti zakon, a smo bili vsakič preglasovani. Državni svet je vložil veto, pa je koalicija zakon podprla še enkrat. Predlagali smo posvetovalni referendum, pa so ga blokirali. KAJ LAHKO NAREDIMO? Ko bo naša vlada, bomo v okviru prenove pokojninskega sistema te privilegije ukinili; se pa strinjamo, da bi za vrhunske umetnike, športnike in znanstvenike oblikovali sklad (podobno nemškemu fondu), iz katerega bi črpali denar za dostojne pokojnine zaslužnim, vendar ne maksimalne.”
In očitek, da referendum stane najmanj pet milijonov evrov?
Žal, referendum so si zakuhali sami, trikrat so jih pri glasovanjih celo prosili, naj ne sprejmejo tega zakona, želeli posvetovalni referendum, Državni svet je izglasoval veto. Za te stroške je žal odgovorna koalicija. Poleg tega pa smo izračunali, da bo povprečno pri dodatku 1.500 evrov mesečno – na enega kulturnika za 20 let pokojnine – prišel strošek dodatkov iz proračuna 360.000 evrov (dvanajstkrat 1500 evrov krat 20 let). Upravičencev je vsaj zdaj že približno 200, v primeru, da jih LE polovica (100) uveljavlja novi zakon, to pomeni že sedaj 36 milijonov evrov, vsako leto pa dodatno osem novih, to je dodatnih 2,9 milijonov evrov (za 20 let); po petih letih novih prejemnikov je to 14,5 milijonov evrov.
In očitek, da je Janševa vlada znižala pokojnine?
NE drži! Pokojninska reforma iz leta 2012 je bila ključna, da so se pokojnine sploh še lahko izplačevale in je USTAVILA PADANJE pokojnin. Zakon Andreja Vizjaka so takrat podprle vse poslanske skupine, ZA so glasovali tudi nekateri, ki so danes ministri in državni sekretarji (Alenka Bratušek, Maša Kociper, Matjaž Han, Matevž Frangež, Dejan Židan, Borut Pahor…).
