4 C
Ljubljana
sobota, 8 maja, 2021

Vrh Evropske unije v Bruslju: Po sedmih urah premor, posvetovanja v ožjih sestavah; Janša: Za Slovenijo je še posebej pomembno, da si v okviru sklada za okrevanje zagotovimo dovolj sredstev za modernizacijo našega zdravstvenega sistema

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je po več kot sedmih urah zasedanja voditeljev članic EU, ki poskušajo v Bruslju doseči dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji, napovedal premor do večerje, ki je predvidena ob 20. uri. Vmes potekajo posvetovanja v ožjih sestavah, je sporočil Michelov govorec Barend Leyts.

“Po dveh krogih temeljitih pogovorov voditeljev o različnih vprašanjih v povezavi z večletnim proračunom unije in skladom za okrevanje predsednik Evropskega sveta poziva k premoru do večerje, ki bo ob 20. uri. Vmes bo organiziral posvetovanja v ožjih sestavah,” je tvitnil Leyts.

Informacije o dogajanju so skope. Bistvenih premikov za zdaj, kot kaže, ni bilo. Novinarji, ki na novice običajno čakajo v medijskem središču v bližini prostorov, kjer zasedajo voditelji, tokrat zaradi pandemičnih omejitev nimajo dostopa do kompleksa stavb, kjer poteka vrh.

Voditelji članic EU so dopoldne v Bruslju začeli dvodnevno srečanje, na katerem bodo poskušali doseči dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa. Pogajanja so težka. Pred začetkom so se zvrstila svarila, da je to trenutek resnice in da je nujen politični pogum, ter obljube, da bodo storili vse za dogovor ta konec tedna.

EU se sooča s “trenutkom resnice”, na kocki je evropski projekt, je ob prihodu opozoril francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je sicer izpostavil, da previdno verjame v dogovor. Obenem je zatrdil, da bodo storili vse, da se dogovor doseže.

Nemška kanclerka Angela Merkel je izpostavila, da pričakuje “zelo težka pogajanja”, saj so razlike med stališči članic še vedno zelo zelo velike, zato je nemogoče reči, ali bo ta konec tedna mogoče doseči rezultat. Za to bo po njenih besedah vsekakor potrebne veliko pripravljenosti na kompromis.

Da je manj kot 50 odstotkov možnosti za uspeh tega vrha, je ocenil nizozemski premier Mark Rutte, ki vodi klub varčne četverice, štirih neto plačnic, ki želijo zmanjšati krovni obseg svežnja, še zlasti pa nepovratna sredstva. Poleg Nizozemske so v tej skupini še Avstrija, Danska in Švedska.

Grški premier Kiriakos Micotakis je bil manj črnogled. Ocenil je, da ni nikakršnega razloga za to, da dogovora ne bi mogli doseči ta konec tedna. Opozoril je, da ne smemo izgubiti izpred oči širše slike – da se Evropa sooča z najhujšo gospodarsko krizo po drugi svetovni vojni.

Izhodišče za pogajanja je Michelov kompromisni predlog, ki predvideva prihodnji sedemletni proračun unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, od tega dve tretjini za nepovratna sredstva, tretjino pa za posojila.

Med ključnimi odprtimi vprašanji so obseg proračuna in sklada, razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili, izračunavanje nacionalnih ovojnic, pogojevanje in upravljanje ter novi lastni viri.

To je prvo srečanje voditeljev v Bruslju od uvedbe pandemičnih omejitev, ki lahko po nekaterih napovedih traja tudi tri dni.

Kot je v izjavi ob prihodu na izredno zasedanje, ki tokrat poteka s fizično prisotnostjo evropskih voditeljev v Bruslju, dejal slovenski premier Janez Janša, smo pripravljeni na resna in eventualno tudi dolgotrajna pogajanja in pogovore. “Za sedanjo situacijo je izjemno pomembno, da dokažemo, da je Evropa sposobna reagirati v realnem času,” je poudaril predsednik vlade Janez Janša in dodal, da je “tako za Slovenijo kot za vse ostale članice EU ta trenutek še posebej občutljiv zato, ker nismo popolnoma prepričani, da je nevarnost z epidemijo koronavirusa mimo.” Prav zato so, po besedah predsednika vlade, še posebej odločitve, vsebovane v okviru sklada za okrevanje in odpornost tiste, ki lahko pomembno dvignejo ne samo naše finančne sposobnosti za odpravo posledic epidemije, ampak tudi našo samozavest in zaupanje v to, da se pripravimo eventualno na nadaljevanje te nevarnosti v jeseni.

“Za Slovenijo je še posebej pomembno, da si v okviru sklada za okrevanje zagotovimo dovolj sredstev za dopolnitve in za modernizacijo našega zdravstvenega sistema, kajti v zadnjih mesecih se je dodatno pokazalo še marsikaj, kar potrebujemo za to, da bomo v prihodnje pripravljeni na podobne izzive, kot je bila epidemija koronavirusa,” je poudaril predsednik vlade Janez Janša. Dodal je tudi, da po njegovih dosedanjih razgovorih s kolegi iz drugih evropskih držav v zadnjih desetih dneh, “ko smo se pripravljali na evropski vrh, lahko rečem, da je pripravljenost velike večine za to, da danes dogovor dosežemo.”

“Sam osebno pa bom zadovoljen, če danes in jutri rešimo najpomembnejša strateška vprašanja, kot je odnos med subvencijami in posojili, kot so makro številke in v nadaljevanju, vsekakor pa še ta mesec, rešimo tudi podrobnosti, ” je zaključil premier.

Zadnje novice

Sorodne vsebine