Piše: Kulturnimarksizem.si
Po veliki zmagi nad protestanti pri Mühlbergu leta 1547 je cesar in španski kralj Karel I. imel možnost oskruniti Luthrov grob, kot so zahtevali nekateri vzvišeni gospodje. Vendar je cesar to zavrnil: “Našel je svojega sodnika. Vojno vodim proti živim in ne proti mrtvim.” Tako je lahko truplo Lutra, cesarjevega velikega sovražnika, počivalo v miru. Minilo je skoraj pet stoletij in danes v revanšistični levici socialistov, komunistov in “independentistov”, ki danes vladajo Španiji, ne najdemo ničesar od cesarjeve plemenitosti in dostojanstva. Politični dediči tistih, ki so pred več kot 80 leti izgubili vojno, se soočajo z nezmožnostjo zmagati v vojni proti živim, zato so začeli vojno proti mrtvim. Pred nekaj dnevi je bila izvedena “ekshumacija” Queipa de Llana, napovedali pa so tudi, da želijo odstraniti generala Moscardója in Jaimeja Milansa del Boscha iz Alcazarja v Toledu. S tem nameravajo doseči to, kar jim ni uspelo med vojno, to je izgnati branilce Alcazarja, in sicer na podlagi orwellovskega zakona, kot je “demokratični spomin”, ki nima nič skupnega s spominom, saj želi izbrisati zgodovino in jo prepisati po svojih željah, še manj pa ima opraviti z demokracijo.
Mnogi menijo, da se to dogaja samo v Španiji, vendar je resnica, da tudi v državah, kjer je zmagal komunizem, politični dediči socializma vodijo vojno proti mrtvim. Dober primer je Slovenija, ki ji trenutno vlada koalicija ekologov, liberalcev in levičarjev, ki ne želi pokopati 4000 žrtev, ki so jih jugoslovanski komunisti po vojni umorili v Macesnovi Gorici, v Kočevskem Rogu. Na predvečer praznika Vseh svetih je bila v kočevski cerkvi sveta maša, ki jo je vodil monsinjor Andrej Saje, predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof. Macesnova Gorica je najnovejši kraj, ki je bil dodan na seznam grozot Titovih zločinov po drugi svetovni vojni. V zadnjih mesecih so arheologi izkopali okoli 4000 posmrtnih ostankov slovenskih moških in otrok – da, tudi med njimi so otroci -, ki so jih junija 1945 pripeljali sem iz taborišča Škofovi zavodi v Šentvidu pri Ljubljani in jih brutalno pobili v gozdovih Kočevskega Roga. “Macesnova gorica je slabša od jame svete Barbare, slabša od Hude jame,” ocenjujejo strokovnjaki. Vsaj petdeset ljudi je preživelo streljanje in metanje v brezna. Približno trideset trupel so našli v nišah v jami, kar pomeni, da so umrli pozneje. Nekaj jih je pobegnilo, znana so pričevanja Milana Zajca, Francija Dejaka, Francija Kozine in Janeza Janše (očeta nekdanjega predsednika slovenske vlade Janeza Janše). France Kozina je izpostavil imena nekaterih morilcev, ki so danes vsi mrtvi, a so bili pred tridesetimi leti, ko so prišla v javnost, še živi in jih policija ali sodstvo nista nikoli preganjala.
Več preberite TUKAJ
