V Sloveniji in drugod se soočamo s porastom okužb z novim koronavirusom, toda mediji in opozicija se bolj kot s pozivi k sledenju ukrepov za zajezitev virusa ukvarjajo s tem, kako zrušiti vlado. Še posebej viden je v zadnjem času medijski pritisk, kjer se enkrat očita, kako naj bi prihajalo do nespoštovanja načel pravne države, drugič pa se očita kadrovanje v smislu češ, samo vaši so politično nastavljeni, naši pa zgolj strokovni itd. Če je kdo pomislil, da je totalna politična vojna naključna se je globoko zmotil, v ozadju se namreč odvijajo bitke za monopole in denar.
Po besedah Bojana Požarja se v ozadju skrivajo brutalne bitke za denar ter obrambo svojih pridobljenih monopolov. “Gre za milijarde evrov,” je jasen. Kot ključne razloge za nastalo politično vojno, ki v času širjenja koronoavirusa divja po Sloveniji in nikjer drugje v zahodnem delu Evrope, izpostavlja nacionalni demografski sklad, regulatorje, izpogajan denar v Bruslju in projekt drugi tir.
Skrbi jih kadrovsko prestrukturiranje v (para)državnih podjetjih
Potem, ko je postalo jasno, da bo vlada Janeza Janše za razliko od drugih vlad končno poskrbela za vzpostavitev Nacionalnega demografskega sklada (NDS), ki bo skrbel za to, da bo imela upokojenska generacija, ki je državno premoženje ustvarjala, od tega potem tudi nekaj v upokojenski dobi, je nekatere zaskrbelo, saj so dojeli, da bo sklad, ki bo neposredno upravljal z državnim premoženjem v znesku od 8 do 9 milijard evrov prav tako prinesel popolno kadrovsko prestrukturiranje sedanjega upravljavskega sloja, ki so ga po (para)državnih podjetjih skoraj povsod nastavile vlade tranzicijske levice.
“To velja tudi za famozni “podimperij” Boruta Jamnika, ekipiran ter (doslej) zaščiten okoli Modre zavarovalnice in Kapitalske družbe. Prihajajoči spopad med aktualno desnosredinsko vlado in Jamnikom pa je na primer že močno čutiti tudi znotraj poslovnega časnika Finance,” svari Požar in dodaja, da naj bi njegova odgovorna urednica Simona Toplak, ki velja za Jamnikovo osebno varovanko, pod krinko kritike ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa, že brusila nože proti aktualni vladi. “Sam Jamnik pa je nekaterim vidnim predstavnikom Janševe koalicije kar naravnost dejal, češ, tega filma – NDS – že ne boste videli.”
V ozadju je skrb po ohranjanju monopola in preživetja določenih medijev
Videli smo lahko, da so se na levici pričela lomiti kopja, ko je Vlada RS napovedala namero, da bi se v luči debirokratizacije devet regulatorjev združilo v dve agenciji po nizozemskem zgledu. Kljub temu, da združevanje konec koncev prispeva k zmanjševanju stroškov poslovanja, so se pričeli pojavljat očitki, češ, da naj bi s tem prišlo do poseganja v neodvisnost regulatorjev, ki so sedaj ločeni. Več kot očitno je, da je za tranzicijsko levico najbolj problematično to, ker združitev v dve super agenciji prinese kadrovsko razgradnjo vodstev na Agenciji za varstvo konkurence (AVK) in drugih agencijah, kamor so vodstva sami postavljali. Čeprav poskušajo ustvariti zgodbo, da je pomembno, od koga bodo regulatorji na primeru preiskave zoper ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka zoper katerega bo Agencija za trg vrednostnih papirjev vodila preiskavo glede nakupa delnic Petrola, temu v resnici ni tako. Ta preiskava namreč v resnici predstavlja povsem rutinsko zadevo.
Požar poudarja, da gre tukaj za precej večje in bolj obsežne zgodbe, med drugim gre za monopolni položaj in posledično preživetje televizijske hiše Pop TV in Kanala A ter medijskega imperija, ki je v lasti medijskega tajkuna Martina Odlazka. Že od daleč je namreč vidno, kako prihaja do kršitev monopolne zakonodaje, česar se AVK zaenkrat še ni resno lotila zaradi dobrih povezav v politiki. Glede na to, da zaradi očitanega suma nezakonitega monopola časopisne distribucije, AVK formalno preiskuje tudi Bojana Petana, Stojana Petriča in Uroša Hakla ne čudi, da njihovi časopisi (Dnevnik, Delo in Večer) tako nastrojeno nastopajo, ko je napovedana kadrovska sprememba v samem vrhu regulatorjev.
Levica bi se polastila milijard, ki jih je izpogajal Janša
V vsej tej vojni propagandi je nemogoče tudi mimo milijard, ki jih je premier Janez Janša izpogajal v Bruslju. Iz celotnega svežnja za obnovo Evrope po pandemiji Covida-19 lahko Slovenija namreč računa na kar 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev. To seveda močno diši globoki državi in centrih moči, ki se visokega zneska denarja nedvomno ne bi niti najmanj branili, saj jim omogoča eksistenco, z njegovo pomočjo pa bi lahko konec koncev financirali tudi medijske kartele. V obzir pa je ,po besedah Požarja, potrebno vzeti tudi največji infrastrukturni projekt v državi drugi tir, zaradi katerega se je Petrič, sicer lastnik Kolektorja in član Kučanovega Foruma 21, odločil za gradnjo gradbenega imperija Kolektor Koling in nakup nekdanjega osrednjega komunističnega glasila Delo. Medij mu konec konec pride prav, da lahko ta v času javnih razpisov forsira projekte lastnika. V primeru drugega tira naj bi se namreč obetala le marža v višini sto milijonov evrov.
