Konec je. Medijska razkritja o vohunjenju nad poslanci nekaterih strank ter njihovimi sorodniki so prekrižala načrte vplivnemu stricu iz ozadja – Gregorju Golobiču – da bi skušal s pritiski ter ustrahovanji preprečiti pogovore o sestavljanju nove desno-sredinske vlade ter omogočiti nadaljnjo vladavino tranzicijske levice.
“Slovenski Stalin”, kot je nekdaj vplivnega politika propadle LDS Gregorja Golobiča imenoval marksistični filozof Slavoj Žižek, je po nenapovedanem odstopu premierja Marjana Šarca skušal z agresivnim zakulisnim delovanjem – v tem je bil vedno mojster – spremeniti tok dogajanj v slovenski politiki. Operativno pa mu je pri tem pomagal njegov sosed s Kotnikove Damir Črnčec.
Le medijem, kot so Požareport, Nova24TV in Demokracija se lahko zahvalimo, da smo obelodanili pritlehne načrte globoke države, konkretno Gregorja Golobiča, da bi vohunili za poslanci nekaterih političnih strank in sorodniki – gre predvsem za SAB, DeSUS in SMC – tiste, ki si v tem trenutku ne želijo predčasnih volitev, da bi jih z nelegitimnimi praksami ter izsiljevanji skušali prepričati v sabotažo lastnih strank ali k prestopom v druge, predvsem LMŠ.
Gregor Golobič je računal na številne “Pucke”
Kot smo izvedeli, je Golobič takoj po Šarčevem odstopu aktivno stopil v akcijo reševanja tranzicijske levice in sicer s preverjenimi metodami “prepričevanja” poslancev državnega zbora ter rušenja nekaterih strank na levi sredini, naj ne gredo v koalicijo Janeza Janše. Podobno smo v zgodovini slovenskega parlamenta videli že večkrat, z istimi akterji v ozadju. Pri tem kot enega najbolj usodnih velja spomniti na nekdanjega poslanca Slovenskih krščanskih demokratov Cirila Pucka, ki je leta 1996 omogočil 46. glas in sestavo vlade Janeza Drnovška ter nadaljnjo vladavino tranzicijske levice. Pucku se je njegov takratni “prestop” izdatno izplačal, saj je bil nagrajen s številnimi bogato plačanimi vodstvenimi položaji v bančništvu in državnem paragospodarstvu, kjer ga lahko najdemo še danes. In še danes se Puckota omenja kot človeka “Gregorja Golobiča”.
Poslovni interesi pojasnijo njegovo zakulisno delovanje
Toda osnovno vprašanje, ki nam pojasni, zakaj si Golobič tako vneto prizadeva sanirati Šarčev padec na glavo v prazen bazen in ga zopet napolniti z vodo, ima svoj odgovor v denarju ter poslovnih interesih. Nekdanji generalni sekretar LDS in predsednik propadle Zares ima podobno kot George Soros, čeprav se njun vpliv ne da primerjati, mesijanski kompleks, da se mora vtikati v demokratične procese države, čeprav za to nima nikakršnega mandata, vendar to skuša doseči z drugimi – neformalnimi vzvodi delovanja.
Toda delovanje neformalnih mrež za svoje preživetje nujno potrebuje denar, ki ga je tranzicijska levica vseskozi črpala preko državnih monopolov. Velika državna podjetja ali “nacionalni interes” so bila v resnici zanje le samopostrežni bankomat. Eden izmed večjih gigantov je bil Golobiču že od nekdaj posebej ljub – to je državni Telekom. Toda Telekom je bil od začetka formiranja vlade Marjana Šarca zanimiv tudi njegovim krogom. Zato je njegov sekretar in kadrovik Damir Črnčec tja pripeljal članico uprave Vido Žurgo in Rolanda Žela, vmes jim je s pomočjo obveščevalnih prijemov uspelo zamenjati predsednika uprave Rudolfa Skobeta.
V nadaljevanju objavljamo zgolj en primer kako se Gregor Golobič financira iz državnega Telekoma. Podobno kot Janez Kocjančič uporablja znano metodo svetovalnih (avtorskih) pogodb. Iz zapisa na spletni strani Telekoma je razvidno, da je Magento R&D podpisal pogodbo za svetovanje za več kot 30.000 EUR. To se je zgodilo po tem, ko so v upravo nastavili Vido Žurga. Da bo razumljivo Margento R&D izhaja iz nekdanje razvpite Golobičeve Ultre. Koliko je takšnih in podobnih pogodb z Telekomom ali drugimi državnimi podjetji ne vemo. Očitno pa jih, glede na paniko pred sestavo nove vlade, ni malo.
Vse to je ustrezalo tudi Golobiču, sicer sosedu Črnčeca, zato je ob padcu vlade postal neverjetno agresiven pri poskusih rušenja oblikovanja desno-sredinske vlade. Kot je znano je Golobičev vpliv še vedno močan v osrednjih medijih, predvsem RTV, POP TV ter Dnevniku, zato tudi tako močne medijske ofenzive proti SDS in Knovs, ki je začela s preiskavo policije zaradi resnih sumov o “špijonaži” politikov SMC, DeSUS in SAB ter njihovih družinskih članov.
Kot je znano poznavalcem iz zakulisja, Golobič preko povezanih poslovnih subjektov na debelo posluje tudi s podjetji kot so Slovenske železnice, Eles in Ljubljanski potniški promet.
SMC ima Golobičevega krta – “večnega prestopnika”
Če je Svet SMC pred dnevi pooblastil predsednika stranke Zdravka Počivalška, da nadaljuje pogovore o vstopu v morebitno novo vlado v sedanji sestavi DZ, pa je kot edini glasoval proti poslanec Jani Möderndorfer. Prav njegovo glasovanje potrdi navedbe, da je ‘na liniji’ z Golobičem in le izpolnjuje njegove ukaze v smeri rušenja stranke in naporov za sestavo nove koalicije, prav tako njuno bližino izdaja skupna preteklost v strankah LDS in Zares, nato pa je Möderndorfer zašel še v Jankovićevo PS, SAB ter nato SMC – vse to so stranke, ki jih je uspel zamenjati v kratki politični karieri, toda to še ni vse, vse bolj se govori, da bo prestopil k Šarcu v LMŠ.
A, ta kvazi stranka – LMŠ, pravilno rečeno res “lista”, je na robu razpada, sa je v njej veliko nezadovoljstva zaradi Šarčevega “presenetljivega” odstopa z mesta predsednika vlade. Pri čemer je jasno, da jih je družil le ekonomski interes, ne pa vrednote in program, ki ga pravzaprav niti niso imeli. Le, kdo bo tako še sledil komedijantu, ki je predčasno vrgel puško v koruzo? In nad katerim je v veliki meri obupala tudi t. i. globoka država…
