Univerza Columbia v New Yorku je pripravila analizo ukrepov držav za pomoč gospodarstvu po koronavirusu. Za okrevanje gospodarstva so v skupnem znesku največ denarja namenile ZDA. Če primerjamo skupen znesek pomoči glede na velikost gospodarstva je vodilna Japonska, sledi Luksemburg, na zavidljivem tretjem mestu pa se je pojavila Slovenija!
Zadnje primerjalno poročilo o tem, koliko držav na svetu je vložilo sredstva v reševanje svojih gospodarstev in tako poskušalo zaustaviti gospodarski zlom, ki bi ga povzročila pandemija, je pripravila raziskovalna skupina newyorške univerze Columbia. Iz analize paketov pomoči v 166 državah, ki so bili sprejeti do 24. maja je razvidno, da so ZDA v skupnem znesku za reševanje gospodarstva namenile največ sredstev, in sicer 2,7 bilijona dolarjev, kar je približno trinajst odstotkov njihovega bruto domačega proizvoda. Ugotovili so, da je glede na velikost gospodarstva, Slovenija zasedla tretje mesto na svetu. Če pogledamo rezultate v regiji, je Slovenija vodilna, na drugem mestu ji sledi Hrvaška, na zadnjem mestu pa sta se znašli Črna gora in Severna Makedonija, poroča Biznis&Finansije.
Če primerjamo rezultate med višino sredstev in velikostjo gospodarstev, je seznam povsem drugačen, kjer Slovenija krepko vodi pred ZDA. Na prvem mestu se je tako znašla Japonska z 21,1 odstotka BDP, ZDA pa na desetem mestu. Na drugem mestu se je znašel Luksemburg z 20,7 odstotka BDP. Med državami, ki so v gospodarstvo investirale več kot ZDA so se tako znašle: Slovenija z 19,7 odstotki, Belgija z 18,3 odstotki, Avstrija s 15,6 odstotki, Finska s 14,1 odstotka in Iran s 14 odstotki bruto domačega proizvoda. Švedska in Nizozemska sta namenili enak delež, in sicer 13,5 odstotka. Poleg ZDA, so se s 13 odstotki pomoči bruto domačega proizvoda znašla Katar in Singapur. Najbolj prizadeti državi v Evropi zaradi koronavirusa sta za pomoč gospodarstvu namenili le 7,3 (Španija) in 5,7 odstotka (Italija) BDP.
Slovenija vodilna v regiji
Kot smo že omenili, je Slovenija v regiji namenila največ denarja s čimer tudi krepko vodi. Na drugem mestu se je znašla Hrvaška z 9,3 odstotki, na tretjem mestu je Srbija s 6,5 odstotki višine sredstev, glede na bruto domači proizvod. Vodilnim državam v regiji sledijo Bosna in Hercegovina s 3,6 odstotki, Albanija z 2,8 odstotka in Kosovo z 2,5 odstotki, ki je v analizi obravnavano kot neodvisna država. Na zadnjem mestu sta pristali Črna gora z 1,7 odstotka in Severna Makedonija z 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je kar 16-krat manj kot v Sloveniji.
Ukrepi, ki jih je sprejela slovenska vlada tudi s pomočjo povratnih sredstev iz Evropske unije, so Slovenijo postavili ob bok bolj razvitim državam, kar bi moralo biti vidno v gospodarskem okrevanju. Med ukrepe, ki jih je Slovenija namenila gospodarstvu so ukrepi za ohranjanje delovnih mest, izboljšanje socialnega položaja ljudi, izredno pomoč samozaposlenim, za izboljšanje likvidnosti podjetij in podpiranje znanstveno-raziskovalne dejavnosti, znižanje plačila sejnin, pomoč kmetijstvu in na področju javnih naročil, ki so bili predvideni v času epidemije. Po izteku epidemije pa so v veljavo prišli novi ukrepi, kot so turistični boni, subvencioniranje polnega delovnega časa, omejeno financiranje čakanja delavcev na delo v turistični panogi ter financiranje podjetij.
Sara Kovač
