Piše: dr. Metod Berlec
»Vsaj od leta 2008 ugaša nasmeh zgodovine, ki je botroval slovenski državi,« je nedavno v intervjuju za našo revijo poudaril prvi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel.
To se odraža tudi v bruto družbenem proizvodu (BDP) na prebivalca; v kupni moči. Slovenija se je po osamosvojitvi postopoma gospodarsko razvijala in leta 2008, pod prvo Janševo vlado, dosegla 91 odstotkov BDP Evropske unije. Zatem je pod levimi vladami le-ta začel padati in šele lansko leto smo spet prilezli na raven iz tistega časa. Pri čemer je jasno, da če ne bi imeli zadnjih 17 let na oblasti večinoma nesposobne levičarske vlade, bi bili danes lahko že nad povprečjem EU. Tako pa smo v položaju, ko so nas številne evropske, nekdaj socialistične države dohitele oziroma prehitele.
Stanje v državi se dolgoročno gledano slabša, saj sedanja vladajoča koalicija sprejema ukrepe, ki nas peljejo v povsem napačno smer. V vsesplošno krizo. Hkrati smo se znašli v položaju, ko sistem zavor in ravnovesij (ang. »checks and balances«) niti približno ne deluje, saj tranzicijska levica obvladuje vse tri veje oblasti (zakonodajno, izvršilno in sodno), da o njenem obvladovanju »četrte veje« oblasti, se pravi medijev, sploh ne govorimo. Posledično smo priča populističnemu blebetanju o reformah, »ki si jih še nobena vlada ni upala izpeljati« in jih nikjer ni, brezsramnemu kadrovanju vladajočih in številnim aferam, ki jih lahko označimo s tremi K-ji; kriminal, korupcija in klientelizem. Hkrati vladajoča koalicija vedno znova išče t. i. notranje sovražnike, s katerimi obračunava. Sprva so bili to podjetniki in obrtniki, ki jih je dodatno davčno privila, nato zdravniki, ki naj bi izkoriščali javno zdravstvo, po novem se je spravila še nad slovenske kmete. Slednji se že tako utapljajo v pretirani birokraciji, ki jih odvrača od kmetovanja.
Skratka, vladajoči s svojimi nepremišljenimi, nedodelanimi in škodljivimi potezami delujejo v smislu; najprej ustvarijo problem, dobesedno naredijo »štalo« kot v primeru »omrežnin«, potem pa se delajo, da rešujejo nastali problem. In to iz tedna v teden. Iz meseca v mesec. Zato je jasno, da Slovenija potrebuje politično alternativo (le-ta podrobno programsko in strateško nastaja pod okriljem SDS), saj se državnozborske volitve nezadržno približujejo. Če bodo redne, bodo konec marca, naslednje leto. Obstaja verjetnost, da bodo prej, saj se tudi v Gibanju Svoboda zavedajo, da je to za njih same bolje. V nasprotnem primeru se jim namreč lahko zgodi, da bodo botri iz ozadja spet lansirali »nov obraz«. In bodo izpuhteli kot milni mehurček …
