Vlada prekršila koalicijsko pogodbo

Piše: Sara Kovač (Nova24tv)

V koalicijski pogodbi aktualne vlade je zapisano: “Vsem učencem bomo zagotovili brezplačno šolsko prehrano.” “Upam, da ste si v koaliciji premislili in boste končno začeli upoštevati svojo koalicijsko pogodbo,” je na današnji izredni seji kritično opozoril poslanec stranke SDS Tomaž Lisec. Vlada Roberta Goloba se namreč ne strinja s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o šolski prehrani, s katerim bi bilo šolsko kosilo brezplačno za vse učence in dijake, saj bi ga kril državni proračun, šolsko malico za vse učence in dijake pa bi država financirala v višini 50 odstotkov. Koalicija se na obljube očitno požvižga, saj je z 51 proti in tremi vzdržanimi glasovi zavrnila predlog novele zakona o šolski prehrani. Predloga zakonov o dohodnini in urejanju trga dela sta končala zakonodajno pot. 

Čeprav je mimo že več kot 30 dni od  prisege nove vlade, ta v Državni zbor RS sploh ni še poslala niti enega zakona. Precej aktivnejša je opozicija, ki je mnogokrat tarča kritik, češ da naj bi nagajala vladi. Že prvi dan sklica je bilo s strani opozicije vloženih več zakonov na področju draginje, štipendijske politike in v luči debirokratizacije Slovenije. Koalicija je sicer nekatere zakone potrdila kot ustrezne, a je denimo kot neprimerna ocenila zakon o davku na dodano vrednost in zakon o štipendiranju, podpore pa ni izrazila tudi predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o šolski prehrani in predlogu zakona o dopolnitvi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Na današnji izredni seji se je tako glasovalo o pomembnih novelah zakonov: zakonu o šolski prehrani, zakonu o dohodnini in zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju za ureditev in zmanjšanje čakalnih vrst v zdravstvu. Čeprav je premier Robert Golob v času predvolilne kampanje obljubljal mnoge davčne ugodnosti za mlade, vlada nasprotuje noveli zakona o dohodnini, ki vsem mladim do vključno 26. leta omogoča ukinitev plačila dohodnine. Ukrep koriščenja odsotnosti z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela do tri zaporedne dni je bil v času epidemije koronavirusa z dvema PKP-jema uveljavljen kot začasni ukrep. Ker se je izkazal za zelo učinkovitega tako z vidika administrativne razbremenitve družinskih zdravnikov kot razbremenitve državljanov, ki jim ni bilo potrebno obiskati zdravnikov, so v poslanski skupini SDS predlagali, da se ta ukrep v zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju zapiše kot trajnega.

“V koalicijski pogodbi aktualne vlade je zapisano: “Vsem učencem bomo zagotovili brezplačno šolsko prehrano,” je na današnji seji poudaril predstavnik predlagatelja Tomaž Lisec in dodal, da v Sloveniji 21. stoletja ni nobenega upravičenega razloga, da bi bil kateri koli otrok lačen. “Upam, da ste si v koaliciji premislili in boste končno začeli upoštevati svojo koalicijsko pogodbo,” je bil jasen Lisec. Poslanec Andrej Hoivik je poudaril pomen brezplačnega in kakovostnega otroka za otroke in dijake v luči rasti cen. “Življenjske potrebščine so se na letni ravno podražile za 10,4 odstotka, na polletni za 8,2 odstotka, na mesečni za 2,7 odstotka. Storitve so se podražile za 5,3 odstotka, cene blaga za 13,1, vlada pa en mesec po nastopu v ta državni zbor ni poslala niti enega zakona. Niti enega. Ukvarjate se z razširitvijo ministrstev. Kot je dejal, minister za socialo Luka Mesec, da se bo samo eno leto ukvarjal s tem, da vzpostavi ministrstvo,” je bil kritičen in poudaril: “Kdaj, če ne sedaj, je potrebno dati učencem in dijakom možnost, da imajo obrok zagotovljen“.

Poslanec Jožef Lenart iz SDS je spomnil, da so otroci in mladostniki naše največje bogastvo. “Velja pa tudi rek, da je v znanju moč. V Sloveniji imamo dober šolski sistem v primerjavi z drugimi državami EU. Na področju prehrane pa ta moment nimamo urejeno, kot bi to lahko bilo. Če želimo, da se podmladek dobro uči, moramo zagotoviti dobro prehrano in da bodo zaužili en topel obrok,” je poudaril in dodal, da je kakovostno prehranjevanje pomembno v luči dejstva, da imamo sedaj več otrok s prekomerno težo. “Seveda je pomembno tudi gibanje“. Ob vsej tej tehnologiji je po besedah poslanca lažje vplivati na zdravje otrok tako, da se jim ponudi kakovosten obrok.

V koalicijskih poslanskih skupinah Svoboda, SD in Levica so že pred glasovanjem napovedali, da tega zakonskega predloga ne bodo podprli. V Levici so dejali, da naj bi bil zakon zgolj populističen. V SD pa so po poročanju STA poudarili, da bi bilo bolj primerno, če bi predlog za brezplačno prehrano v šolah pripravilo pristojno ministrstvo in bi ga po predhodni široki javni razpravi z vsemi zainteresiranimi deležniki poslalo v obravnavo v DZ.

Na seji je bilo govora tudi o predlogu odloka o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda Fakulteta za industrijski inženiring Novo Mesto. Dr. Vida Čadonič Špeglič iz poslanske skupine NSi je poudarila, da ji je žal, da se o odloku sploh ne bo glasovalo. Poudarila je, da tisti, ki so glasovali proti, niso ravnali prav. Gospodarstvo namreč potrebuje mlade izobražene ljudi. Če bi bil samostojni zavod ustanovljen, bi to tudi preprečilo prehod mladih v druge regije.

“Zadnja leta poslušamo, kako je treba zagotoviti javno in vsem dostopno izobraževanje. In ravno ti, ki so to ves čas govorili, bodo danes proti javnemu in dostopnemu visokošolskemu izobraževanju,” je izpostavil poslanec Lisec in dodal, da mu je žal, da so predlogu odloka o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda FINI Novo mesto na odboru nasprotovali ljudje, ki ne poznajo Novega mesta, še manj pa te fakultete. “Še bolj me žalosti, da so mu nasprotovali ljudje, ki naj bi zastopali Dolenjsko. Najboljša slovenska podjetja so želela to fakulteto. Politiki, ki niso nikoli bili v teh podjetjih, ki ne poznajo Novega mesta, pa nasprotujejo dobri fakulteti.”

Poslanec Bojan Podkrajšek je na današnji seji v zvezi s predlogom zakona o Javnem skladu RS za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganjem radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško poudaril, da poglavitno rešitev v predlogu zakona predstavlja preoblikovanje sklada v sklad, ki smiselno sledi sistemski ureditvi javnih skladov, zato da bi s sredstvi financiral ukrepe razgradnje NEK ter odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz NEK. Poslanec Lisec iz SDS je dejal, da upa, da se vsi v tej dvorani strinjajo, da je prihodnost v obnovljivih virih in da je prihodnost Nuklearna elektrarna II. “Če pa želimo do tega priti, je predpogoj izgradnja odlagališča blizu samega jedrskega objekta v Krškem,” je bil jasen.

Poslanec Hoivik je v zvezi s predlogom zakona o elektronskih komunikacijah poudaril, da ta spodbuja povezljivost in uporabo visoko zmogljivih omrežij po vsej Sloveniji. “Ta zagotavlja cenovno ugoden, širokopasovni dostop do interneta za vse uporabnike ne glede na njihovo lokacijo ali dohodek,” je bil jasen. “Avgusta 2020 sta Slovenija in ZDA podpisali skupno izjavo o varnosti 5G omrežij. Med drugim sta podpisali: Slovenija in ZDA poudarjata, da je pomembno k sodelovanju na trgih 5G pritegniti zanesljive in zaupanja vredne dobavitelje. Za poslance, ki komuniciramo tudi o zadevah, ki se tičejo nacionalne varnosti, menim, da Telemach, kot ga imamo trenutno in je v tuji lasti, ni ustrezen in apeliram tukaj na vlado,” pa je na seji pripomnil poslanec Žan Mahnič.

V noveli, ki je danes pred nami in naslavlja vse mlade, smo zapisali: “Dohodnine se ne plača od dohodkov, prejetih do zavezančevega 26. leta starosti, in v oprostitev se štejejo tudi dohodki, prejeti v davčnem letu, v katerem zavezanec dopolni 26 let,” je poslanec Hoivik dejal glede novele zakona o dohodnini. “Glavni cilj spremembe veljavnega zakona o dohodnini je torej oprostitev plačila dohodnine vsem davčnim zavezancem, starih do vključno 26 let ne glede na vrsto prejetega dohodka,” je poudaril.

“V Sloveniji smo na podlagi ekonomskih kazalnikov iz zadnjih gospodarskih rezultatov iz zaostrene zdravstvene in gospodarske krize zaradi epidemije covida-19 izšli kot zmagovalci,” je spomnil poslanec SDS Rado Gladek in dodal, da je v prejšnjem mandatu SDS posebno pozornost namenila mladim v luči zavedanja, da se mora na mladih graditi prihodnost Slovenije. “S tem jasnim ciljem je bilo oblikovanih več rešitev, s katerimi se je naslovilo najpogostejše probleme mladih generacij.”