Na petkovih protestih se je pojavila skupina mladih protestnikov, ki so nosili plakate z napisom MAO (sicer kratice za Mladinsko aktivistično organizacijo), okrašene s stisnjeno pestjo. Na desnici smo se ob tem seveda zdrznili, saj Mao in stisnjena pest simbolizirata komunistični teror, kakršnega se ne bi sramoval niti Stalin. O tem je čivknil tudi Jože Možina in ob tem pripel video Paula Josepha Watsona o ritualnem sramotenju, vzporednicah med tem, kaj so počeli maoisti s kitajskimi disidenti in kaj danes počnejo določeni pripadniki AntiFe in BLM s podporniki Trumpa ali zgolj ljudmi, ki ne želijo simbolično poklekati. Ker so ideje slovenske levice “downstream iz ameriške kulture”, je ob bohotenju z omenjenimi plakati bilo najbolj smiselno pomisliti, da gre za nek posvojen meme svežega navdušenja nad maoizmom. Toda odziv na zgražaje desnice je bil, da smo nasedli na “foro”.
Potem ko smo se na desnici burno odzvali na nekaj, kar se je zdelo kot čudaško malikovanje najbrž najhujšega komunističnega diktatorja s strani mladih levičarskih aktivistov, so z levice pričeli prihajati odzivi v smislu, da smo padli “na foro”. Kot, vedeli so, da bomo burno reagirali, zato so se “malo pošalili na naš račun”, nas provocirali z namenom, da “pokažejo kakšni smo”.
Vi ne razumete šale, ker ste preneumni
Jaša Jenull je na Facebooku najprej prodajal zgodbo, da akronim stoji za Muzej za Arhitekturo in Oblikovanje, v smislu, akronimi lahko pomenijo marsikaj. Nato je skušal izvesti obrat, v smislu, če bi razumeli moj nivo komunikacije, bi sami razbrali, da akronim v bistvu stoji za Mladinsko Aktivistično Organizacijo. Precej očitno je, da so levičarji v ozadju “pletli narativo” in se na nekem trenutku še niso odločili, katera bo prevladujoča.
Ko so v ozadju uskladili zgodbo so, tako kaže, v Mladinski Aktivistični Organizaciji objavili izjavo za javnost, v kateri so sporočili, kaj je odtlej, kot po avtopilotu potrebno ponavljati, in eden prvih avtopilotov je bil starosta med avtopiloti, Franci Kek.
Ritualno sramočenje
Ali zadeva za levico zgleda kaj boljše, če je šlo za dobro premišljeno provokacijo od samega začetka in se s hipotezo, da so vmes usklajevali, kaj bodo (enotnega) rekli, potem ko so spoznali, da so jih ujeli s prsti v marmeladi, motimo? Ne. Najprej si poglejmo video Paula Josepha Watsona o pojavu, o katerem je čivknil tudi Jože Možina.
Paul Joseph Watson v videu govori o tem, kako v ZDA AntiFa in BLM posnemata maoistično ritualno sramotenje disidentov na ulici, ritualno sramotenje disidentov pa je le en vidik grozot maoističnega režima. Maoizem je bolj kot po družbenem reprogramiranju disidentov poznan po tem, da je disidente pošiljal v večna lovišča, tja, kjer se vsi programi končajo.
Levičarski aktivisti ustanovijo organizacijo, katere akronim je MAO in skušajo prodati zgodbo, da niti slučajno ne simpatizirajo z maoizmom
Naslednja stvar, zaradi katere problemi levice niso nič manjši, ko zverujemo v narativo o “potegavščini”: Akronima Mladinske Aktivistične Organizacije (levičarski aktivisti ustanovijo organizacijo, katere akronim je MAO in skušajo prodati zgodbo, da niti slučajno ne simpatizirajo z maoizmom) in od Jenulla omenjenega muzeja sta bodisi naključji (kar skoraj zagotovo nista) bodisi dobro premišljeni marketinški potezi, ki “prodajata” na način, da s spogledovanjem s totalitarizmom nenehno provocirata. Podobno kot Slavoj Žižek provocira, ko o Golobiču govori kot o Stalinu ali ko občudujoče govori o Stalinu nasploh. Ja, to je na nek način šala, toda to je podobno, kot ko se na disidentski desnici šalimo o simpatiziranju s Hitlerjem in nacionalsocializmom.
Če pogledamo argumente levičarjev, ko kritizirajo humor disidentske desnice, je v ozadju takih šal vedno sporočilo: “Če ne boste po našem okusu, bo sledilo tole!” Vsaj po njihovo. In po njihovo iz provociranja s Hitlerjem sledi, da ne sočustvujemo z žrtvami holokavsta ali da smo celo antisemiti, karkoli že to po vedno novih določilih ADL – a pomeni.
Če zgleda kot raca, če hodi kot raca …
V najboljšem primeru za levico gre za izjemno slabo potegavščino. Ne toliko po vsebini kot po obliki izvedbe. Ta potegavščina sodi v kategorijo tistih, ko nekoga siliš, mu namiguješ, ga napeljuješ, da nekaj reče, potem pa to zlorabiš proti njemu, češ, kako si ga “nasral”:
Video https://www.youtube.com/watch?v=olXipfCKUoo&feature=emb_logo
Aleš Ernecl/Nova24TV
