Piše: Tanja Brkić (Nova 24TV)

“Že leta 2018 bi se to lahko zgodilo, pa se ni!” je v videoposnetku, ki ga je objavila stranka SDS, povedal Janez Sušnik, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Njegova izjava se nanaša na E-oskrbo, ki jo vlada Roberta Goloba želi ukiniti, kar pomeni, da bi s tem posledično odtegnil pomoč vsem starejšim, ki bi v nekem trenutku doma potrebovali pomoč, zato stranka SDS poziva vse, da na referendumu glasujejo PROTI uveljavitvi škodljivih sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi.

Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil konec leta 2021 po več kot 20 letih poskusov in več kot 120 različnih verzijah predlogov v času vlade Janeza Janše končno sprejet, zdaj pa ga Golobova vlada želi ukiniti. Ker je naslednji strateški izziv, s katerim bodo soočene vse države, vprašanje demografskih trendov, in ker so v stranki SDS mnenja, da mora področje dolgotrajne oskrba (p)ostati prioriteta za vsako vlado, vabijo vse, da na referendumu glasujejo PROTI uveljavitvi škodljivih sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi, ki jih želi uveljaviti koalicija Roberta Goloba.

 

“Končno se je zgodila naša dolgoletna želja in potreba, da bodo starejši lahko ob priliki svoje nesreče padcev po svojem stanovanju lahko poklicali pomoč, ki jo zdaj dejansko niso mogli, če je prišlo do takega padca, nemočni namreč niso mogli priti do svojega telefona, zdaj bo to mnogo lažje. To je nova pridobitev, ki jo v tujini že dolgo poznajo, že leta 2018 bi se to lahko zgodilo, pa se ni!” je poudaril Janez Sušnik, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) v videoposnetku na Twitterju.

 

 

Ker gre za pomembna vprašanja, ki terjajo širše soglasje glede oskrbe odraslih oseb, ki zaradi bolezni, starosti, poškodb ali invalidnosti ne zmorejo več samostojno poskrbeti zase, vabijo vse, da se udeležijo referenduma, ki bo potekal v nedeljo, 27. novembra 2022. Gre namreč za pomembna vprašanja, ki neposredno vplivajo na delovanje naše družbe, kot tudi za konkreten poseg v položaj in vsakdanje življenje mnogih ljudi.

V poslanski skupini SDS so storili vse, da bi preprečili škodljive posledice odločitve koalicije Roberta Goloba

V Slovenski demokratski stranki nasprotujejo zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o dolgotrajni oskrbi, ker ukinja rešitve, ki urejajo področje dolgotrajne oskrbe, z zagotavljanjem pogojev za dostopno, kakovostno in varno obravnavo odraslih oseb, ki zaradi bolezni, starosti, poškodb ali invalidnosti ne zmorejo več samostojno poskrbeti zase. Zakon o dolgotrajni oskrbi vsem državljanom prinaša upanje, da v starosti ne bodo ostali sami in brez zdravstvene oskrbe ter pomoči. Gre za sistemski zakon, s katerim se bo poskrbelo, da bo vsak starostnik svoja zadnja leta preživel brez nepotrebnih stisk in pomanjkanja.

Stranka SDS poziva vse, da na zakonodajnem referendumu glasujejo PROTI, ker se s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dolgotrajni oskrbi ukinja:

  • vzpostavitev enotne vstopne točke z namenom, da se čim bolj centralizirajo informacije s področja zdravstva, socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe ter se postopki za opravičence naredijo čim preprostejše;
  • uvedba enotne ocene upravičenosti z namenom, da se poenoti način ocenjevanja in da posledično upravičenci s primerljivimi potrebami dostopajo do primerljivih pravic;
  • uvedba novih storitev, da bi upravičenci v vseh okoljih, tako na domu kot v instituciji lahko dostopali do primerljivih storitev in da se zagotovijo tudi storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter storitve e-oskrbe;
  • vzpostavitev učinkovitega nadzora kakovosti in varnosti storitev dolgotrajne oskrbe in višji delež sofinanciranja pravic na področju dolgotrajne oskrbe iz javnih sredstev, kar pomeni, da posameznik za potrebne storitve plača manj, načrtovano pa je tudi zmanjšanje finančnih obremenitev za lokalne skupnosti;
  • izboljšanje načrtovanja, upravljanja in zagotavljanja kakovosti, varnosti in učinkovitosti opravljanja dolgotrajne oskrbe kot javne službe;
  • opravljanje dolgotrajne oskrbe tako v institucijah kakor tudi v skupnostnih načinu opravljanja dolgotrajne oskrbe;
  • možnost, da upravičenec ob ustrezni pomoči čim dlje ostane v domačem okolju.

Skrb za starejše ni samo naša dolžnost, ampak je tudi izraz družbene razvitosti, odgovornosti in empatije, menijo v stranki in dodajajo, da gre za odraz spoštovanja do ljudi, ki so skrbeli za razvoj te države, ki so delali in gradili Slovenijo.