Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Pred dnevi je izbruhnila afera o diplomi vrhovnega sodnika Branka Masleše, ki naj bi leta 1975 diplomiral na sarajevski pravni fakulteti. Institucije, kjer je Masleša deloval, njegove diplome niso predložile, medtem pa je vrhovno sodišče prek Twitterja zagrozilo celo s tožbo, kar je po mnenju raziskovalnega novinarja Luke Perša sramotno. Po njegovem mnenju slednji njegove diplome ne predložijo, ker sodnik nima ustrezne izobrazbe, zaradi tega pa bi ga lahko imeli v šahu in je bila ta informacija dolgo skrita. “Po mojem mnenju je nekdo z motivom dal to informacijo v javnost, ker če se res izkaže, da on ni imel diplome oziroma ustrezne izobrazbe, se ve, da so ga ves čas držali v šahu za katerikoli sodni primer, kjer je sodeloval,” vidi situacijo z Masleševo diplomo Perš.
V tokratni oddaji Tema dneva je bilo govora o politiki v sodstvu. Društvo novinarjev Slovenije ne vidi nobene potrebe po komentiranju tvita vrhovnega sodišča, ki grozi s tožbo novinarjem, ki raziskujejo ozadje diplome sodnika Branka Masleše, kar komentira raziskovalni novinar Luka Perš. V nadaljevanju sledi tudi tudi mnenje suspendiranega sodnika Zvjezdana Radonjića o primeru, ki bo komentiral ozadje osumljenih v primeru Balkanski bojevnik. Nazadnje je še v studio prišla sodna žrtev Milko Novič, ki je moral kljub oprostilni sodbi in zastaranju njegovega primera včeraj vseeno priti na sodišče.
Raziskovalni novinar in soustanovitelj portala prava.si Perš pravi, da še ni nič bližje ugotovitvi, ali obstaja diploma Masleše ali ne. “Diploma se mora nahajati, ali na pravni fakulteti v Sarajevu ali na Vrhovnem sodišču ali v Sodnem svetu ali na okrožnem sodišču v Kopru,” je pojasnil in dodal, da bi morda diploma bila lahko tudi na Upravni enoti v Kopru, saj je vsak, ki je imel takrat delovno knjižico, moral v njej predložiti vse svoje dokumente. “Ta dokument nekje obstaja.”
Masleša po njegovem mnenju diplome javnosti ne želi pokazati, ker je obiskoval Pravno fakulteto v Sarajevu, kjer naj bi opravil dvo- ali triletni program, ki ima naziv današnje višje šole. “Nima pa naziva univerzitetni diplomirani pravnik in težava bo, ko bo diploma prišla v javnost, bomo vsi videli njegovo izobrazbo, da on nima izobrazbe za funkcijo vrhovnega sodnika Slovenije,” je dodal.
Napovedana tožba s strani vrhovnega sodišča je po njegovem mnenju ena največjih sramot, ki si jih je lahko privoščila katerakoli sodna institucija v Sloveniji. “Namesto da bi le pokazali ta papir in je zadeva zaključena, raje prek Twitterja grozijo za javni podatek, ki ga lahko izve vsak slovenski državljan /…/ zaradi tega bi po mojem mnenju morala odstopiti tako predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič kot odgovorna za stike z javnostjo Tina Brecelj,” meni Perš.
Osrednji mediji o tem sploh niso poročali
Nihče od osrednjih medijev tega ni razkril v nasprotju s primerom, ko se je novinarka RTV Evgenija Carl spravila nad poslanca DeSUS-a Branka Simonoviča tudi zaradi diplome. “Tukaj se spet vidi hinavščina osrednjih medijev,” pravi in izpostavi, da se mu zdi zelo čudno, da afera z diplomo Masleše že ni izbruhnila prej, ko je Masleša sodil v odmevnih primerih. “Po mojem mnenju je nekdo z motivom dal to informacijo v javnost, ker če se res izkaže, da on ni imel diplome oziroma ustrezne izobrazbe, se ve, da so ga ves čas držali v šahu za katerikoli sodni primer, kjer je sodeloval.”
Da slovensko sodstvo deluje kot mafija, je večkrat letos javno zatrdil suspendirani sodnik Radonjić. Po njegovem mnenju nekatere odločitve sodišč niso v skladu v zakonom, kot je to bilo v primeru Novič. “To je nek mehanizem, ki je vase zaprt, ki ima popolno podporo uradne politične strukture in enega dela globalne države, pa še evropske globalne države. Če spremljate zadeve na Poljskem in Madžarskem, vidite, da karkoli poskusijo narediti na področju sodstva, se konča na ESČP na škodo teh nacionalnih držav. Tudi doma imamo ustavne kategorije delitev oblasti, ki maksimalno ščitijo sodnike pred posegom političnih struktur,” je dejal Radonjić.
Po dokazih v sodnih spisih je ravno Radonjić tisti, ki je Noviča spoznal za nedolžnega. “Mi je takoj postalo jasno, da je tukaj obtožba postala problematična, vendar pa nisem sprejel nobenih dokončnih zaključkov. Upošteval pa sem navodila Vrhovnega sodišča, da se naj zadeva razčisti celovito,” je pojasnil. Kot pravi, jih je kasneje zajela panika, ker niso želeli, da bi se razkrila ozadja. “Če bi me sodstvo podprlo, bi se to kaj kmalu uredilo.”
Vztrajal je, da porota odloča na podlagi dokazov
Kot še pravi, so se pritiski med sojenjem nanj nadaljevali, ker se ni ustavil, zato so pripravili predlog za njegovo izločitev. “Na začetku sojenja sem porotnikom povedal, da naj pazijo in pozabijo morebitne prejšnje izkušnje, da bo sodnik nekaj rekel in bodo samo kimali z glavo, saj bodo oni morali sprejeti odločitev,” je dejal. V primeru Novič je poskrbel, da se vsi dokazi izvedejo, na podlagi katerih je porota sprejela odločitev, ki je bila po njegovi oceni pravilna.
Po negativni selekciji kadrovanja v sodstvu iz političnih in globoko-državnih struktur, ki jo opaža Radonjić, je po njegovem mnenju na vrhovnem sodišču na kazenskem oddelku samo eden sodnik vreden zaupanja. “Prej je bila neka uravnoteženost med političnimi in nepolitičnimi sodniki, zdaj pa je cel kup enih sodnikov, ki so jih postavili neki centri moči, katerim sodniki odgovarjajo,” je obrazložil in dodal, da po enakih kriterijih deluje tudi napredovanje sodnikov. Prav zaradi tega meni, da imamo situacije, kot je v primeru Novič, da se človeku sodi eno leto po tem, ko je že zadeva zastarana.
Diploma kot pogoj za opravljanje pravosodnega izpita
V primeru Masleše meni, da je morala predstavnica za stike z javnostjo pri objavljenem tvitu najprej govoriti z Maslešo, saj je napovedal tožbo. “Ona je to morala izvedeti od njega, ampak ga ni vprašala kaj je z diplomo. Potem je prišla informacija iz Sarajeva, da je tam bila situacija taka, da s tem, ko si opravil zadnji izpit, da je odpadla potreba po diplomi. To se meni zdi popolnoma nesprejemljivo, kajti vem, kako sem sam študiral,” je dejal Radonjić in poudaril, da je potrdilo o diplomiranju pogoj za opravljanje pravosodnega izpita.
Po njegovem mnenju same grožnje s kazenskim pregonom kažejo na to, da služba za odnose z javnostjo Vrhovnega sodišča dela samo tako, da bi se sodniki pokrili. “Ravno zato, ker imajo subjektivni občutek nedotakljivosti zaradi te enormne zaščitenosti ne samo iz ‘globoko državnih slovenskih centrov’, temveč z vrha Evropske unije,” je še povedal Radonjić.
Novič še vedno čaka, da se bo njegov pregon tudi uradno zaključil
Medtem pa žrtev slovenskega sodstva dr. Milko Novič po sedmih letih še vedno čaka na zaključek boja s sodnimi mlini in še vedno živi v strahu, da bi ga lahko ponovno priprli. “Vedno znova podoživljati to zadevo ob neprestanem strahu pred možnostjo ponovitve tistega hudega dogodka, ko me je decembra 2016 sodnica Koleta spustila s pripora, češ, da so bili vsi dokazi zavrženi s strani nemških izvedencev in me je potem aprila meseca za veliko noč leta 2017 ponovno poslala v pripor in prisodila 25 let zapora,” je pojasnil.
Zaradi obtožbe umora Janka Jamnika in odmevnega procesa je Novič ugotovil, da bo težko našel službo v svojem poklicu. “Zelo hitro sem ugotovil, da sem v raziskovalni sferi v Sloveniji odpisan in lahko rečem celo izbrisan,” je dejal. Svoje delo bo lahko nadaljeval, ko bo zadeva zaključena in mu bo sodišče vrnilo ves zasežen material, na katerih ima shranjene vse rezultate raziskovalnega dela minulih let. Do takrat pa upa, da se bo njegov pregon nekoč uradno tudi zaključil.
