O cenzuri v Sloveniji in na Hrvaškem smo se pogovarjali z Velimirjem Bujancem, znanim hrvaškim novinarjem in voditeljem priljubljene oddaje Bujica, ki jo vodi in ureja od leta 2010. Na Fakulteti za politične znanosti v Zagrebu je študiral politologijo, na Vseučilišču v Zagrebu pa novinarstvo. Kot prostovoljec je aktivno sodeloval v hrvaški vojni za domovino.
Zakaj se zdi, da je tendenciozni članek v tedniku Mladina 26. oktobra 2018 povzročil odpoved literarnega dogodka v javni knjižnici? Predstavitev knjige Manifest za evropski preporod francoskega filozofa Alaina de Benoista bi moral biti 29. oktobra 2018 v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani.
Prevajalec Primož Kuštrin je želel ob predstavitvi knjige z gostom, hrvaško-ameriškim pisateljem, publicistom in profesorjem Tomislavom Sunićem govoriti o fenomenu t. i. nove evropske desnice, ki se je rodila leta 1968 in ni politično gibanje, pač pa šola mišljenja. Podpira tako ideje levega kakor tudi desnega političnega prostora in deluje v polju metapolitike, domene vrednot, prek katerih lahko posredno vpliva tudi na politično dogajanje. Recenzent slovenskega prevoda Benoistovega Manifesta je Igor Kernel, ki je napisal tudi spremno besedo, distribucijo in prodajo knjige pa je prevzela založba Buča. Tik pred napovedanim javnim dogodkom, ki ga je Knjižnica Otona Župančiča že potrdila, pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Prišlo je do odpovedi dogodka.
Ekipa Drugorazredni je za pojasnilo prosila tako Knjižnico Otona Župančiča kot Mladino. V knjižnici so obljubili odgovore na novinarska vprašanja, a jih do zaključka produkcije oddaje Drugorazredni niso prejeli. Odgovorni urednik Mladine Gregor Repovž, ki smo ga prosili za komentar, zakaj so pravzaprav nasprotovali predstavitvi te knjige, ali so jo dejansko prebrali in ali so kakorkoli poskušali vplivati na knjižnico, da predstavitev odpove, je zapisal: »Navodila za pisanje tega članka smo dobili od vrhovne sove, ki živi v manjšem gozdičku pri Ribnici. Zelo dolgo nas je prepričevala, naj to napišemo, ker je ravno odpadlo listje z borovcev in ji je to delalo nemalo preglavic. Obrnite se direktno nanjo.«
No, če se vam zdi takšno obnašanje odgovornega urednika nekega slovenskega medija do novinarja, ki samo profesionalno opravlja svoje delo, primerno, presodite sami. Dr. Tomislava Sunića, ki v Knjižnici Otona Župančiča obiskovalcem zaradi omenjenega incidenta ni mogel predavati, dobro pozna znani hrvaški novinar Velimir Bujanec, ki kritično poroča o hrvaški vladi. Z njim sem se kot voditelj oddaje Drugorazredni pogovarjal tudi o pritiskih na opozicijske medije v Sloveniji.
Gospod Bujanec, vi ste knjigo Manifest za evropski preporod prebrali, poznate tudi dr. Tomislava Sunića. Koliko je resnice na tem, da gre na neonaciste in nacionaliste? Je bila odpoved predstavitve knjige po vaše upravičena?
Zadeva je pravzaprav zelo preprosta. Govor je o starih floskulah, nadaljevanje starega boja udbovsko-komunističnega lobija, ki je dr. Sunića in njegovo sestro preganjal že v času komunistične Titove Jugoslavije. Gospod Sunić je ugleden hrvaški diplomat, ki je bil profesor v Združenih državah Amerike. Bil je politični emigrant. Malo je znano, da je bila njegova sestra v času komunizma, ker so pri njej našli primerek kulturne revije, ki se je imenovala Nova Hrvaška, zaradi kosa časopisa zaprta v zaporu v Stari Gradiščici. Komunistični tožilci so bili ta čas pomembne osebe v hrvaški družbi. Danes so del t. i. rdeče elite. Podobna situacija, kot jo imate pri vas v Sloveniji, zato ni naključje, da Mladina, ki se financira z udbovskim kapitalom, z denarjem tajkunov, ki so ga nagrabili v nekdanji Udbi, zato jim sploh ne morem reči medij, deluje kot propagandni stroj. Še naprej deluje propaganda proti hrvaškim domoljubom in uglednim intelektualcem, ki so znani po svetu. Trači na račun gospoda Suniča so nekaj, kar bi lahko poimenovali − citiral bom Trumpa, vem, da ga je on citiral – fake news.
Fake news?
Da, podobne obtožbe letijo tudi na račun ameriškega predsednika. Zakaj se torej čudimo, da udbovski otroci, zaposleni na Mladini, enako počnejo v Sloveniji kot njihovi brati dvojčki na Hrvaškem. Podobna revija kot Mladina obstaja tudi na Hrvaškem. Pri nas je tragedija večja, saj bi vsi propadli, če bi bili na svobodnem trgu. Financirajo se iz javnega denarja in na ta način obstanejo. Ne vem, ali je tako tudi v primeru Mladine, a tudi mi imamo take medije in portale, recimo List nacionalne manjšine, tako imenovane srbske nacionalne manjšine. Popuvčeve novice, okrog katerih so se zbrali ljudje iz tednika Feral, ki je propadel, saj ni mogel obstati na hrvaškem trgu.
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
