Piše: Vida Kocjan
V koaliciji so glede dolgotrajne oskrbe dosledni samo pri dodatnem davku, pravice državljanov jih ne zanimajo. Pogoji za nov davek pa še niso izpolnjeni, zato so poslanci SDS vložili novelo zakona, s katero predlagajo ukinitev plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo in rešitev, da bodo oskrbovalci družinskega člana lahko tudi upokojenci.
Poslanci vladajoče koalicije (Gibanje Svoboda, SD in Levica) so 21. julija 2023 sprejeli zakon o dolgotrajni oskrbi, s katerim so uzakonili obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo. Prispevna stopnja je določena v višini 1 odstotka za zaposlene, 1 odstotka za delodajalce in 1 odstotka za upokojence (iz neto pokojnin). Zakon določa tudi možnost uvedbe doplačil leta 2028 ali kasneje, če prihodki iz prispevkov ne bodo zadoščali za financiranje vseh pravic in drugih stroškov.
Golobova koalicija je zakon o dolgotrajni oskrbi sprejela brez socialnega dialoga, na kar so opozorili tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZZZS) pod vodstvom Lidije Jerkič. Zapisali so, da je vlada pri sprejemanju »ignorirala strokovne institucije in socialne partnerje«.
Golobovi vse izničili
Spomnimo. Po več kot dvajsetih letih poskusov vzpostavitve ustrezno delujočega sistema dolgotrajne oskrbe in prek sto različic zakona je vlada Janeza Janše v prejšnjem mandatu in v izjemno težkih časih epidemije covida-19 pripravila predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Cilj je bil, da bi država kot napredna, humana in socialno odgovorna družba vsem državljanom, ki zaradi bolezni, starosti, poškodb ali invalidnosti ne zmorejo več samostojno poskrbeti zase, zagotovili pogoje za dostopno, kakovostno, varno in celovito obravnavo ter oskrbo. Takratni zakon je bil v državnem zboru sprejet 9. decembra 2021, izvajati bi ga morali začeti 1. januarja 2023. V Janševi koaliciji so tako presekali gordijski vozel dolgoletnih kupčkanj in preračunavanj na račun starejših in najšibkejših. Vendar pa se je z Golobovo vlado vse postavilo na glavo.
V letu 2023 smo bili namreč v polnosti priča razgaljenju nesposobnosti, neučinkovitosti in praznim floskulam vlade Roberta Goloba ter vladne koalicije. Golobovi niso sledili niti volji volivcev na referendumu za uveljavitev v času Janševe koalicije sprejetega zakona, kjer je bil določen enoletni zamik, in niso pripravili vsega, za kar so jim ljudje na referendumu dali mandat. Namesto tega so pripravili in kar na dopisni seji vlade sprejeli nov zakon, koalicijski poslanci pa so ga nato 21. julija 2023 sprejeli.
Z novim zakonom pa se je uveljavitev vseh pravic, razen ene, zamaknila za bistveno več kot leto dni, kot je bilo prvotno določeno. Zakon vlade Roberta Goloba tudi ni uzakonil sistema dolgotrajne oskrbe kot novega stebra socialne varnosti, to je zdravstva, socialnega in pokojninskega varstva. Novi zakon je bil v bistvenih delih, v delih pravic, prepis prejšnjega, na številnih področjih pa so izvajanje zbirokratizirali, nabor upravičenj pa celo zmanjšali. Državljani smo tako z novim zakonom dobili nove birokratske ovire in nov obvezen prispevek za dolgotrajno oskrbo ter obveznost doplačila storitev.
Zataknilo se je že na začetku
V novem zakonu so določene tudi nekatere pravice. Tako je s 1. januarjem 2024 začela veljati pravica do oskrbovalca družinskega člana. Letos, 1. julija 2025, pa začne veljati pravica do dolgotrajne oskrbe na domu in e-oskrba, s 1. decembrom 2025 pa še pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji in pravica do denarnega prejemka ter možnost nadomestne oskrbe v okviru pravice do oskrbovalca družinskega člana. Vendar se je zataknilo že pri izvajanju prve pravice oziroma pravice do oskrbovalca družinskega člana. Kar pet mesecev po uveljavitvi je bilo vse še mrtva črka na papirju. Do zamud in zapletov pa prihaja tudi pri pripravah na uveljavitev drugih določb in pravic iz zakona, ki naj bi začele veljati 1. julija 2025.
Za vzpostavitev sistema na lokalni ravni so po zakonu odgovorne občine, ki morajo do 1. maja 2025 poskrbeti za izbiro izvajalcev. Vendar pa odzivi županov, ki so bili izpostavljeni tudi na posvetu s predstavniki (novega) ministrstva za solidarno prihodnost, kažejo, da je še veliko neznank. Povrh vsega so tudi med občinami še velike razlike. Obstaja velika negotovost, ali bo sistem sploh povsod pravočasno vzpostavljen. Za nemoteno izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu je namreč treba vzpostaviti ustrezen sistem izvajanja izplačil za opravljene storitve. Vzpostaviti je treba informacijski sistem med vsemi udeleženci v sistemu, tega pa še vedno ni. Zato se upravičeno poraja dvom, ali bo s 1. julijem 2025 dejansko začela veljati pravica do dolgotrajne oskrbe na domu ali pa bo spet samo mrtva črka na papirju.
Ne samo to, z resnimi stiskami, tako s finančnimi kot kadrovskimi, se soočajo tudi v domovih za starejše občane. Imajo prazne zmogljivosti, kadra pa ne dobijo. Ustvarjajo izgube, z velikim obsegom dela obremenjujejo obstoječi kader, ki zato izgoreva. Posledično so visoke bolniške odsotnosti in odhajanja zaposlenih v druge, bolje plačane in manj obremenjene sektorje. Analize kažejo, da se kadrovska stiska še povečuje.
Golob in Maljevac nista kos izzivom
Ker vlada Roberta Goloba in ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga vodi aktivist Levice Simon Maljevac, tudi ustanovitelj Inštituta 8. marec, nista sposobna izvajati sprejetih zakonov, hkrati pa nista kos izzivom na področju dolgotrajne oskrbe, so v Slovenski demokratski stranki pripravili novelo zakona o dolgotrajni oskrbi. Cilj je zagotoviti boljši gmotni in socialni položaj slovenskim državljankam in državljanom z ukinitvijo plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo, preprečiti dodatno obremenitev slovenskega gospodarstva in omogočiti, da bodo oskrbovalci družinskega člana lahko tudi upokojenci.
V SDS ugotavljajo, da se upravičeno pojavljajo dvomi, ali bo pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, ki naj bi začela veljati 1. julija 2025, dejansko zaživela. Poleg tega se domovi starejših občanov soočajo z resnimi finančnimi in kadrovskimi težavami, vlada pa jih ne rešuje.
Težavam ni videti konca
Čeprav so podatki jasni in kažejo, da je med tistimi, ki skrbijo za svoje družinske člane, največ prav upokojencev, ti po novem zakonu ne morejo dobiti statusa oskrbovalca in pripadajočih pravic. Na navedeno v SDS opozarjajo že ves čas te vlade, tudi z zahtevo za sklic izredne seje maja lani. Številnim upokojencem ni priznana upravičenost do oskrbovalca družinskega člana, bila pa bi jim priznana, če bi v veljavi ostal zakon prejšnje vlade (upokojeni partner, ki skrbi za ženo ali moža). Status upokojencev, ki skrbijo za družinskega člana, je namreč urejal zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet v času Janševe vlade in je enemu od upokojenih partnerjev omogočal pridobitev statusa oskrbovalca družinskega člana, tega pa zakon vlade Roberta Goloba ne omogoča.
Golobova vlada namreč uvaja le več novih davčnih obremenitev, vključno z obveznim zdravstvenim prispevkom, ki dodatno slabšajo socialni in gmotni položaj državljanov, še posebej upokojencev. Dejstvo je tudi, da bo prispevek za dolgotrajno oskrbo dodatno obremenil plače zaposlenih in delodajalce. To pa je v nasprotju z obljubami o razbremenitvi dela ter v škodo ljudi in gospodarstva. Poleg tega vlada načrtuje še uvedbo nepremičninskega davka, ki bo obremenil drugo in vsako naslednjo nepremičnino, in sicer pod pretvezo povečanja dostopnosti stanovanj in razbremenitve dela.
Ker Golobova vlada ne ponuja rešitev na področju dolgotrajne oskrbe, ampak ob vseh naštetih obremenitvah uvaja še nov prispevek za dolgotrajno oskrbo, v SDS temu nasprotujejo.
Na to, da pogoji za pobiranje prispevka za dolgotrajno oskrbo še niso izpolnjeni, opozarjajo tudi v gospodarstvu. Člani Upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije so na primer na seji konec februarja znova ostro nasprotovali dodatnim obremenitvam gospodarstva. Ob tem so izpostavili tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki naj bi ga začeli plačevati 1. julija letos, in posebej poudarili, da pogoji za pobiranje tega prispevka še niso izpolnjeni, zato predlagajo zamik začetka pobiranja prispevka.
