V Sloveniji so v ponedeljek po vladnih podatkih ob 4457 opravljenih testih potrdili 1084 okužb z novim koronavirusom, 27 covidnih bolnikov umrlo. V bolnišnicah se je zdravilo 1171 bolnikov s covidom-19, kar je 28 več kot dan prej, na intenzivni negi jih je bilo 196, šest več kot v nedeljo. Iz bolnišnic pa so odpustili 104 covidne bolnike.
V ponedeljek je bil delež pozitivnih testov tako 24,32-odstoten, kar je sicer za slabi dve odstotni točki več kot v nedeljo, a za več kot 10 odstotnih točk manj kot pred dvema tednoma, je na novinarski konferenci izpostavil vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin.
Po podatkih Sledilnika za covid-19 je v državi trenutno 21.097 aktivnih primerov okužbe, kar je 1,9 odstotka oziroma 417 primerov manj kot dan prej. 14-dnevna pojavnost okužb na 100.000 prebivalcev se je tako s 1026 znižala na 1007. Skupaj so sicer doslej v Sloveniji potrdili 46.709 okužb z novim koronavirusom, skupaj pa je doslej umrlo 605 bolnikov s covidom-19.
Med 27 covidnimi bolniki, ki so umrli v ponedeljek, jih je po Kacinovih navedbah 19 umrlo v bolnišnicah. Dnevno število umrlih covidnih bolnikov se ne povečuje več, prav tako je število nižje kot pred dnevi, ko je preseglo tudi 30, je pojasnil Kacin.
Največji delež pozitivnih primerov med opravljenimi testi smo po njegovih navedbah beležili pred dvema tednoma, epidemiologi pa so že takrat opozarjali, da je pričakovati, da se bo število covidnih bolnikov v bolnišnicah povečevalo še vsaj dva tedna. Izkušnje namreč kažejo, da bolnišnice niso najbolj obremenjene v trenutku najslabših številk o potrjenih okužbah, ampak nekoliko pozneje, ko se razvijejo bolezni v težji obliki.
Trenutno smo v fazi, ko se nam število bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo, povečuje, a se zadnje dni zdi, da je prirast bolnikov nekoliko počasnejši, je pojasnil Kacin. Kot je navedel, se število novo sprejetih covidnih bolnikov še nekoliko povečuje, ampak se hkrati povečuje tudi število odpuščenih iz bolnišnic. Pri tem je omenil tudi nove kapacitete za covidne bolnike v Ljubljani, kjer da uspešno uvajajo tudi nove ekipe, po njegovih besedah pa je vse bolj učinkovit sistem prerazporejanja bolnikov.
Kacin ugotavlja, da se epidemiološke razmere pri nas počasi izboljšujejo. A kot je pojasnil, bo ključna sreda, ki bo omogočila bolj realno oceno aktualnega dogajanja. Ob tem je opozoril tudi na sredin praznik svetega Martina. “Letos niso optimalni pogoji za martinovanje. Vino bo vsekakor nastalo, ampak vse, ki ste nameravali na martinovanje, še enkrat opozarjam, da je vikend, ki je pred nami izjemno izjemno občutljiv, kar zadeva epidemiološko situacijo. Ne želimo, da bi se nam zgodil zdrs, ne želimo, da bi te ugodne rezultate in te trende, ki jih imamo v zadnjih dneh, čez ta vikend kakorkoli ogrozili,” je poudaril.
Prebivalce je pozval, da spoštujejo veljavne ukrepe, med katerimi je tudi prepoved zbiranja več kot šestih oseb na javnih krajih. “Kaj se bo dogajalo v zidanicah, je drugo vprašanje. Ampak če bi bile te zidanice letos bolj prazne, bi lahko veliko lažje gledali v prihodnost in zdravstveno osebje v bolnišnicah bi veliko lažje delalo, razmere bi bile manj stresne,” je še dodal.
Gantar: Za 14 dni bi morali še strožje omejiti nenujne dejavnosti
Za 14 dni bi morali uvesti še nekoliko strožje ukrepe, omejiti nenujne dejavnosti, tudi javni promet, predvsem pa v tem času še ne bi smeli sproščati ukrepov, saj še nismo dosegli dovolj stabilnega stanja, je minister za zdravje Tomaž Gantar navedel v predlogu vladi. Za STA je zanikal, da s sprejetjem predlogov pogojuje svoje ministrovanje.
Gantar je zavezan, da vladi tedensko podaja predloge ukrepov za obvladovanje epidemije novega koronavirusa. Doslej je dajal predvsem predloge, povezane s področjem zdravja, opozorjen pa je bil, da jih mora podajati za celoto, kar je tudi storil, je pojasnil za STA.
V ponedeljek je tako vladi podal predlog ukrepov glede na aktualno epidemiološko sliko, in sicer gre po njegovih besedah za nekoliko blažji predlog, kot ga je konec tedna predstavila strokovna skupina, podoben pa je ukrepom, kot so veljali že spomladi. Kot je pojasnil, gre predvsem za omejitve nenujnih dejavnosti, tudi javnega prometa. “Verjetno zdaj v teh 14 dneh ne bi bilo nobene tragedije, če nekdo ne more kupiti pohištva ali pa novega avtomobila ali kaj podobnega,” je ocenil minister.
Ob tem je poudaril, da se v celoti zaveda tudi težav, v katerih smo kot država zaradi omejitev na področju gospodarstva. A je opozoril na omejeno zmogljivost zdravstva in bolnišnic, ki delajo vedno težje, saj se obremenitve še vedno večajo, prav tako se še vedno povečuje število umrlih s covidom-19. “Z mojega stališča in ministrstva sem dolžan predlagati ukrepe, če že odgovarjam za to,” je poudaril.
Pojasnil je, da je bila omejitev gibanja na en kilometer od stalnega prebivališča tudi eden od predlogov strokovne skupine, ki pa ga v svoje predloge ni vključil, glede na to, da so se razmere v zadnjih dneh vendarle nekoliko izboljšale. Se pa strinja s strokovno skupino, da če se bodo v teh dneh razmere še poslabševale in se število novo sprejetih v bolnišnice ne bo zmanjševalo, “pridejo v poštev tudi strožji ukrepi”.
Sicer pa Gantar v svojem predlogu navaja, da bi ukrepe po 14 dneh začeli postopno sproščati, saj bi z delno zaostritvijo ukrepov v tem času dosegli takšno izboljšanje, da bi lahko potem tudi po sproščanju ukrepov epidemiologi ponovno sledili stikom okuženih, kar je ključno za obvladovanje širjenja okužb v prihodnje. V tem trenutku pa razmere po njegovem prepričanju še ne omogočajo sproščanja, niti na področju šolstva ne, tako da bi tudi šole v prihodnjih dveh tednih še ostale zaprte.
Kot je opozoril minister, še vedno zaznavajo povečano število hospitalizacij bolnikov s covidom-19 tako v akutnih obravnavah kot v intenzivnih. Predlogi, ki so jih sprejemali nazadnje, bi morali že polno prijeti, toda po njegovem mnenju se to pozna še premalo, zato je še vedno zelo veliko tveganje za poslabšanje.
Na vprašanje, kdaj bi lahko vlada odločila o ponedeljkovih predlogih, je Gantar pojasnil, da se lahko to zgodi kadarkoli, na redni ali izredni seji, lahko tudi dopisno, a da zaenkrat še ni znano. Po njegovih besedah bodo nenazadnje tudi videli, kakšni bodo današnji in sredini podatki o okužbah in covidnih bolnikih. Pri tem pa je kot problem izpostavil, da vsak sprejeti ukrep učinkuje šele po približno dveh tednih, zato ob poslabševanju razmer vsak dan čakanja na sprejetje novih ukrepov predstavlja “dodaten dan zamika”.
Zanikal pa je, da naj bi s sprejetjem predlaganih ukrepov pogojeval svoj obstoj na ministrstvu za zdravje. “Nikomur nisem pogojeval ničesar, tudi predsedniku vlade nisem omenjal svojega odstopa,” je poudaril. Ugibanje o njegovem odstopu tudi s strani medijev je sicer po njegovih besedah logično. “Če sem odgovoren za neko področje in se pač ne upošteva stališč, potem se seveda slej ko prej verjetno tudi ne da več delati. Ampak ni bilo pa v tem trenutku in v zvezi s temi ukrepi nobenega govora ne z moje strani ne s strani predsednika vlade o kakršnem koli odstopu,” je zatrdil.
