22.5 C
Ljubljana
sobota, 19 junija, 2021

Vas skrbi volilni molk? Ni problema, tudi v soboto in nedeljo lahko mirno komentirate politična dogajanja

Volilni molk je zakonsko določeno obdobje pred in med volitvami, ko je prepovedano pozivati volivce, naj volijo za določeno stranko, oz. izvajati volilno kampanjo. Namen je posamezniku zagotoviti čas za nemoten razmislek o volilnih preferencah. Vsaj tako piše Wikipedija.

 

Zakaj je to pomembno? Predvsem zato, ker je Slovenija med letoma 1988 in 2016 poznala eno najstrožjih ureditev volilnega molka v svetovnem merilu, saj je bilo na dan pred glasovanjem in na dan glasovanja prepovedano vsako omenjanje kandidata, ko bi o kandidatu govorili z naklonjenostjo ali kritično, da ne omenjamo lepljenja plakatov ali deljenja letakov. V Sloveniji je (bil) volilni molk opredeljen v Zakonu o volilni kampanji in v Zakonu o volilni in referendumski kampanji, predvsem v 2. členu v prvi alineji, ki določa, da se volilna kampanja lahko začne najprej 30 dni pred dnem glasovanja, končati pa se mora najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja. Ker v Sloveniji volitve potekajo v nedeljo, volilni molk velja za celotno soboto in za nedeljo do zaprtja volišč – pa čeprav volilni molk izrecno sploh ni omenjen!

125 evrov kazni za objavo mnenja

Kakšna je bila dosedanja praksa na področju kršenja volilnega molka? V času volilnega (ali pa referendumskega) molka kršitve spremlja inšpektorat za notranje zadeve, ki tudi zbira obvestila oz. prijave kršitev volilnega molka, na tej podlagi pa izdaja odločbe o sankcijah. Kazni seveda niso (bile) nizke, saj znašajo od 120 pa vse do 1.200 evrov. In vsaj do leta 2016 je takšen ukrep lahko doletel tudi državljana, ki si je upal v času volilnega molka komentirati predvolilno dogajanje po internetnih omrežjih (Facebook, Twitter, komentarji pod člankom na spletu itd.). Zakonodaja je bila celo tako stroga, da vas je lahko inšpektor oglobil s 125 evri za »napačno« napisan komentar na Facebooku. Seveda pod pogojem, da ga je prej s kršitvijo seznanil kakšen ovaduh, ki si je komentar shranil in ga poslal kot dokazni material. Pred leti pa je skupina pravnih strokovnjakov (Jurij Toplak, Andraž Teršek in Matej Avbelj) na tedanjega vrhovnega državnega tožilca Zvonka Fišerja naslovila pobudo, naj sproži postopek za varstvo zakonitosti pred vrhovnim sodiščem prav o tej zadevi. Sodišče je septembra 2016 sprejelo odločitev, ki dejansko na novo postavlja pravila volilnega molka.

Nova definicija propagande

In kaj je bistveno v sodbi? V obrazložitvi je podalo novo razumevanje pojma propaganda. »Za pojem propagande je konstitutivnega pomena, da gre za vplivanje ali poskus vplivanja na določen krog ali čim večjo skupino ljudi, pojem propagande pa vključuje tudi načrtno oziroma sistematično ravnanje.«  Vrhovno sodišče je ob tem opozorilo, da v zakonu ni nikjer opisan pojem javne volilne propagande, a ta pojem ne omogoča razlage v 5. odstavku prvega člena, saj ta določba govori o volilni kampanji. Kot pravi, so kaznovalne določbe tega zakona namenjene samo organizatorjem volilne kampanje in z njimi povezanim fizičnim osebam, ne pa posameznim fizičnim osebam, ki niso del organizatorja volilne kampanje. »Vsaka izjava o trenutnih družbenih oziroma lokalnih razmerah, četudi kritična, še ne pomeni propagande v volilne namene, prav tako pa volilne propagande ne predstavljajo posamične objave takšnih izjav v časopisnih oziroma družbenih omrežjih,« je zapisano v sodbi.

Volilnega molka ni več

Sodbo je takrat za siol.net komentiral tudi Jurij Toplak, ki je ves čas opozarjal na problematiko določb glede volilnega molka: »Gre za zelo pomembno odločitev, saj vrhovno sodišče daje razlago predpisov, ki nato velja za vsa sodišča. Vrhovno sodišče je premaknilo mejo med dovoljenim in prepovedanim. Izmenjava mnenj, polemika in običajni pogovor niso več prepovedani. Volilnega molka ni več in uporaba tega izraza je povsem zgrešena.« Kot je dejal, od zdaj lahko govorimo o kandidatih tudi na dan volitev, prepovedani pa so oglasi in neposredno nagovarjanje. »Slovenija je bila edina evropska država, v kateri so bili mediji in državljani kaznovani za razpravo in mnenja. Ureditev, ki smo jo imeli, je kršila svobodo izražanja. Vesel sem, da je odpravljena.«

Da bi razrešili še zadnje dileme glede tega, kaj je volilni molk in njegovo kršenje, smo se obrnili na Jurija Toplaka. Slednji nam je na kratko odgovoril: »Volilnega molka ni več, ker nam ni več treba molčati. Državljani lahko izmenjujemo mnenja, pišemo po spletu, se pogovarjamo o kandidatih. Prepovedano pa je strankam in kandidatom izvajati propagando, ki pa je zelo ozko definirana.« Kot je pojasnil, je za ugotovitev izvajanja javne volilne propagande potrebnih pet izpolnjenih pogojev: 1. prisotno mora biti vplivanje ali poskus vplivanja na volivce; 2. objava mora biti javna, kar pa objava na zaprtem računu na Facebooku ni, poudarja Toplak; 3. ravnanje mora biti načrtno in sistematično; 4. objava mora biti ponovljena večkrat ali del širšega sistematičnega sklopa; 5. namen objave ne sme biti polemični, strokovni ali običajno pogovorni, ampak izključno propagandni.

Lahko ste brez skrbi

Toplak je strokovno razpravo o volilni propagandi in svobodi izražanja objavil lani januarja v glasilu Pravna praksa. Kot je na koncu članka zapisal, je omejevanje izražanja na dan pred glasovanjem izgubilo smisel tudi zaradi vse bolj razširjenega predčasnega glasovanja in glasovanja po pošti, ki se odvijata pred tem dnem. »Volivci lahko na dan prepovedi na spletu vsakodnevno dostopajo tudi do arhivskih izvodov časopisov, ki vsebujejo predvolilne oglase.« Če k temu dodamo še primer volitev leta 2011, ko so morali zaradi neljubih dogodkov na volišču v Tržiču podaljšati čas volitev za eno uro in s tem tudi volilni molk, potem je jasno, da je dosedanja stroga omejitev svobode izražanja povsem nesmiselna, vendar sedaj tudi ni več veljavna. Povedano drugače: če vas je doslej skrbelo, ali se lahko v zvezi z volitvami oglašate na Facebooku in Twitterju 2. in 3. junija, vam zdaj ni treba skrbeti, saj volilni molk na tem področju ne velja. Določbe volilnega molka torej veljajo samo za organizatorja kampanje, ne pa za vse državljane, ki lahko tako brez skrbi izrazijo svoje mnenje, koga bodo volili.

Zadnje novice

Sorodne vsebine