Piše: Vida Kocjan
Bliža se superreferendumska nedelja. Enajstega oktobra bomo volivci in volivke glasovali o štirih vprašanjih: o zavezujočem referendumu glede parlamentarne preiskave ter o posvetovalnih referendumih glede socialne pomoči, RTV-prispevka in lokalne volilne pravice tujcev. Zloraba termina »politična policija«. Golobu gre pošteno za nohte.
Pobudo za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je državni zbor sprejel 26. maja 2026, so sprožili nasprotniki teh sprememb, tri posvetovalna vprašanja pa je predlagala sedanja koalicija (SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati) s podporo stranke Resni.ca.
Pobudniki (levičarske nevladne organizacije ob podpori opozicijskih strank Svoboda, SD in Levica, med prvopodpisanimi pa so Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar in drugi), ki nasprotujejo spremembam zakona o parlamentarni preiskavi, trdijo, da novela slabi varovalke pred politično motiviranimi preiskavami. Koalicija (SDS in partnerji) pa jo vidi kot način za omogočanje učinkovitejših preiskav korupcije.
Naslednji so posvetovalni referendumi o socialni pomoči, obveznem plačevanju RTV-prispevka in volilni pravici tujcev (državljanov tretjih držav) na lokalnih volitvah.
Posvetovalni referendumi niso pravno zavezujoči, koalicija pa je sporočila, da jih bo upoštevala pri pripravi nadaljnje zakonodaje. Volivec lahko glasuje na vseh štirih ali le na izbranih referendumih, kampanja pa že poteka. Predčasno glasovanje bo potekalo od 6. do 8. oktobra. Rezultati bodo tudi politični signal pred lokalnimi volitvami, medtem ko ima zakonodajni referendum (o parlamentarni preiskavi) tudi neposredne pravne posledice. Vzrok za »super dan« sta racionalizacija stroškov (en referendum stane okoli 6 do 7 milijonov evrov) in pričakovana višja udeležba.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
